Obami predlagali, naj pokliče Pahorja

Wikileaks je v petek objavil vseh 251.287 ameriških diplomatskih depeš. Po hitrem iskanju je mogoče najti 2524 depeš, v katerih je zapisana beseda Slovenija, z ameriškega veleposlaništva v Ljubljani pa je objavljenih 836 depeš, ki so nastale v obdobju od 13. januarja 2004 do 25. februarja 2010.

Kar nekaj jih je nastalo na temo reševanja mejnega vprašanja s Hrvaško. Gre za depeše v času med prvim Rehnovim predlogom za rešitev vprašanje meje, ki je bil objavljen 22. aprila 2009, in po sklenitvi arbitražnega sporazuma 4. novembra 2009.

Slovenija: Junction naj se opredeli kot kontakt, ne kot dostop

Tako je odpravnik poslov na ameriškem veleposlaništvu Bradley Freden v depeši iz 18. maja 2009 zapisal: "Ko gre za Rehnov predlog, Slovenijo resnično zanima samo eno vprašanje: morska meja. Opažamo, da sta dva 'ključna amandmaja' na Rehnov predlog – ki zadevata teritorialni stik anatema za Hrvaško."  Kako se bo v angleškem jeziku glasila opredelitev tega stika, se je sicer spreminjalo, v končni obliki sporazuma pa je zapisan izraz junction. Kot kaže depeša iz 28. aprila 2009, je Slovenija pri prvem Rehnovem predlogu vztrajala, da mora biti zapisan stik (contact with) z mednarodnimi vodami, ne pa dostop (acces to), torej ne režim, ki bi omogočal Sloveniji zgolj dostop do mednarodnih voda preko hrvaških voda. 

Pahorju se je obetal Obamov klic

Če bo arbitražni sporazum podpisan, bo to poklon političnemu pogumu slovenskega premierja Boruta Pahorja in hrvaške premierke Jadranke Kosor, pa piše v depeši z datumom 9. september 2009. Ameriško veleposlaništvo v Ljubljani je Washingtonu celo predlagalo, naj razmisli o klicu obema premierjema na najvišji ravni, pri čemer bi bilo idealno, če bi bil to predsednik Barack Obama. Kot so zapisali, se na veleposlaništvu zavedajo, da so takšni klici redka dobrina, vendar pa verjamejo, da bi klic predsednika Obame pomenil odločilno podporo, ki jo potrebuje Pahor, da spravi sporazum skozi parlament in prepreči nasprotnikom, da bi zahtevali referendum.

Pahor prosil za podporo pri Janši

Pahor je 9. septembra Fredna na srečanju na štiri oči obvestil, da sta s Kosorjevo dosegla dogovor o mejnem sporu. To je bilo dva dni, preden je za dogovor izvedela širša javnost.

Pahor je takrat napovedal, da bo naslednji dan Janeza Janšo prosil za podporo. Freden mu je dejal, da je tudi sam že prosil za srečanje z Janšo in da bo na njem izrazil "našo nedvoumno podporo sporazumu". Napovedal je še, da bo Janši sporočil, da bi bile ZDA zelo zaskrbljene, če bi "odgovorna opozicija" spolitizirala to vprašanje.

Pri tem je Freden še predlagal State Departmentu, da poskuša pri enako mislečih državah, "še posebej pri Nemcih" in nemški kanclerki Angeli Merkel, doseči, da bi se lobiralo pri Janši v prid sporazumu. "Janša mora slišati enako sporočilo iz Washingtona, Berlina in Bruslja: četudi to ni 'najboljši sporazum', je zagotovo 'dober sporazum' in kar je še pomembneje, edini, ki je na mizi," je predlagal Freden Washingtonu.

"Če bo sporazum propadel, se bo Hrvaška bodisi pridružila EU z nerešenim vprašanjem meje bodisi bo Slovenija blokirala svojo sosedo v nedogled. Slednje pa je nesprejemljivo mednarodni skupnosti in diametralno v nasprotju z lastnimi interesi Slovenije. Slovenija bo izolirana," je zapisal Freden.

"Janša se gre politiko"

"Slovenci so legalisti“

Depeša z 21. avgusta 2009 pa razkriva vsebino srečanja Fredna s svetovalcem predsednika Danila Türka za zunanjo politiko Dušanom Snojem in pravnim svetovalcem Erikom Kerševanom. Govora je bilo predvsem o drugem predlogu takratnega evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna za rešitev slovensko-hrvaškega spora o meji z 12. junija 2009.

Freden je sogovornika vprašal, ali bi Slovenija ratificirala pristopno pogodbo Hrvaške z EU, če odločitev arbitraže ne bi bila v njeno korist Slovenije. Oba sta izrazila trdno prepričanje, da mora biti arbitraža zavezujoča in da bi Slovenija morala upoštevati njen izid. "Slovenci so legalisti; ko se bosta strani dogovorili za arbitražo, to ne bo več politično, temveč pravno vprašanje," Snojeve beseda navaja depeša.

Pahor želel odstopiti od sporazuma

Razvidno je tudi, da je hotela Hrvaška doseči, da bi sporazum stopil v veljavo šele po njenem vstopu v EU. Slednje, kot tudi vnos "jezika, ki ne prejudicira", je Hrvaška zahtevala 8. oktobra, čeprav sta se strani, kot piše v depeši iz 9. oktobra, že 2. oktobra dogovorili o vsebini sporazuma. Freden je v tej depeši poudaril, da slovenska stran ne bo sprejela teh zahtev in da se ne bo dalo pritisniti nanjo. Zaradi nesprejemljivih sprememb Zagreba, kot kažejo depeše, je premier Pahor oktobra hotel dvakrat odstopiti od pogajanj.

Najprej dogovor o meji, potem sprejem zapornikov iz Guantanama

Zanimiva je tudi depeša z datumom 3. september 2009. Nanaša se na morebiten sprejem zapornika iz Guantanama na Kubi. Kot je razvidno iz depeše, je namestnik pomočnika ameriškega sekretarja za jugovzhodno Evropo Stuart Jones v zasebnem srečanju Pahorju zastavil vprašanje, ali bi Slovenija sprejela enega ali dva Ujgura iz tega ameriškega taborišča za teroristične osumljence.

Pahor je zavrnil takojšen odgovor in vztrajal pri stališču, da mora najprej razrešiti spor o meji s Hrvaško, preden bi se obrnil na parlament s še eno težko "nalogo". Kot je še razvidno iz depeše, je Pahor ob tem dejal, da vidi sedaj okno priložnosti za rešitev spora o meji in meni, da si ne more privoščiti, da bi imel na svoji mizi še eno sporno temo, dokler ne bo dosežen dogovor ali zaprto okno, kar pa je najverjetneje stvar tednov.

V zabeležki je še zapisano, da je Pahor, ko so ga vprašali glede zapornikov, prebledel in vprašal: Želite odgovor sedaj?, Jones pa je odgovoril, da je za Slovenijo pomembno, da reče da, ne pa da to stori nemudoma.