Evropa potrebuje bolj odločne voditelje

450 gostov iz več kot 40 držav

Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je na novinarski konferenci pred zaključkom sedmega Strateškega foruma Bled izpostavil, da se je forum uspešno uveljavil ne le v regiji, temveč tudi širše. To dokazuje tudi močna udeležba, saj so na forumu našteli približno 450 gostov iz več kot 40 držav.

"Tudi Slovenija potrebuje reforme in zlato pravilo," je izpostavil Erjavec, ki upa, da bo BSF prispeval k temu, da bosta "javnost in politika bolj ozaveščeni, zakaj je to potrebno". Prepričan je, da je bilo sporočilo jasno, in če Slovenija ne bo opravila reform, bodo te ob morebitni mednarodni pomoči še hujše. "Opraviti moramo spremembe, če želimo, da bomo imeli prihodnost, ki bo zagotavljala varnost ne le nam, temveč tudi starejšim in naslednjim, mladim generacijam," je izpostavil Erjavec.

Ideje mladih se sicer na BSF vključujejo prek posebnega foruma mladih, ki je potekal v soboto in je po ministrovih besedah upravičil svoje delovanje. Udeleženci so namreč razpravljali o zelo aktualnih temah, ki jih zanimajo, kot so Zahodni Balkan, arabska pomlad in digitalne tehnologije. Na forumu mladih je prisotno veliko ustvarjalne energije in ta se je letos prenesla tudi v razprave na osrednjih panelih BSF, je zadovoljna generalna sekretarka blejskega foruma Miriam Možgan.

Na letošnjem forumu so več pozornosti namenili gospodarskim temam. "S tem je BSF potrdil, da ne gre za politični forum, ampak forum, kjer se srečujejo politiki, ministri, poslovneži, predstavniki mednarodnih organizacij, bank in tako dalje. Ravno ta pristop omogoča, da je forum tako atraktiven," meni Erjavec.

"V času krize beležimo rast v številu udeležencev s strani gospodarstva in na strateškem forumu mladih," je pojasnila Možganova. Foruma se namreč udeležuje okrog 450 gostov iz več kot 40 držav.

Kljub krizi nujno nadaljevanje širitve EU

EU se sooča s hudo gospodarsko krizo, a to ne bi smelo vplivati na njen širitveni proces. Države Jugovzhodne Evrope, ki so še vedno v čakalnici za vstop, lahko v EU prinesejo svežo energijo in dejansko okrepijo povezavo, so na današnji razpravi na Strateškem forumu Bled menili politični predstavniki držav iz Jugovzhodne Evrope.

'Če bi radi pomoč Kitajske, potem se napačno obnašate do nje'

Če se Evropa želi izviti iz krize in se vrniti na pot gospodarske rasti, mora izboljšati sodelovanje s Kitajsko. Omogočiti mora kitajske investicije, se odpovedati restrikcijam in diskriminaciji, pa so izpostavili udeleženci prve v vrsti današnjih okroglih miz v okviru blejskega strateškega foruma.

Na osrednje vprašanje panela z naslovom "Od Evrope do Kitajske: Lahko Kitajska pomaga pri gospodarski rasti?" je odgovorila podpredsednica kitajske univerze za zunanje zadeve in generalna sekretarka kitajskega nacionalnega združenja za mednarodne študije Zhu Liqun. Zagotovila je, da je Kitajska zelo pozitivna do Evrope, zaupa v njeno ekonomijo in je pripravljena pomagati, saj so močna evro in EU ter stabilno mednarodno okolje tudi v korist nadaljnjega razvoja Kitajske.

Pripravljenost Kitajske dokazujejo že nekatere njene dosedanje poteze. Tako Kitajska kot prispevek k evropski finančni stabilnosti med drugim kupuje evropske obveznice. Lahko pa Evropi pomaga tudi s povečanjem trgovinske menjave in investicij. A pri tem pričakuje, da bo tudi Evropa storila več v odnosu do Kitajske. "Vprašanje je, ali je Evropa pripravljena sprejeti kitajske investicije, ali se lahko izogne skušnjavi o politiziranju kitajskih investicij," je izpostavila Zhu Liqun.

Medtem ko so Kitajci pozitivni do Evrope, pa je imidž Kitajske v Evropi slab. Tako v Evropi pogosto zavračajo kitajske investicije in jih diskriminirajo. "Evropa, ZDA in ostale ekonomije morajo ugotoviti, da so potrebna boljša pravila za investiranje, ki bodo omogočila tistim s kapitalom investiranje brez diskriminacije," je poudaril namestnik generalnega direktorja Svetovne trgovinske organizacije Alejandro Jara.

Kitajska je prva žrtev trgovinskih restrikcij, saj je večina protekcionističnih ukrepov uperjena prav proti njej. "Če bi radi pomoč Kitajske, potem se napačno obnašate do nje," je opozoril Jara, ki je prepričan, da je Kitajska zelo konstruktiven partner, ki sicer kot vsaka država brani svoje interese, a hkrati skuša najti rešitve za mednarodne probleme in to brez ekstremnih stališč.

"Politični voditelji v Evropi bi osvojili zlate medalje na vseh tekmovanjih v izmišljanju izgovorov," je ocenil direktor Centra za kitajske študije in profesor kitajske politike na univerzi v Sydneyju Kerry Brown ter pozval, naj se zbudijo in storijo, kar je očitno in kar bi morali storiti že pred leti.

Opozoril je, da bi se tudi v Avstraliji soočali s krizo, če bi se tako kot Evropa branili kitajskih investicij. Ne vidi nobene druge možnosti za ponoven zagon rasti kot pomoč Kitajske, Indije in ostalih držav, ki so pripravljene vlagati v Evropo.

Ob tem je treba vedeti, da investitorji, tudi iz Kitajske, postajajo vse izbirčnejši. Zato se mora Evropa potruditi, da investicije spodbuja z manj birokracije, dobro infrastrukturo in predvsem kvalitetno delovno silo, meni predsednik evropske enote družbe Microsoft Jan Mühlfeit. "Izobraževanje mora v Evropi znova postati mantra, kot je bilo v preteklosti," je izpostavil.

Erjavec imel tudi več dvostranskih srečanj

Erjavec je imel ob robu strateškega foruma tudi več dvostranskih srečanj. Sestal se je s hrvaško kolegico Vesno Pusić, poleg nje pa še z generalnim sekretarjem Ovse Lambertom Zannierom, makedonskim zunanjim ministrom Nikolo Poposkim in ministrico za zunanje zadeve Nigerije Violo Adaku Onwuliri.

Erjavec je z generalnim sekretarjem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi izmenjal stališča glede aktualnih dogodkov na Zahodnem Balkanu, saj je Ovse v vseh državah regije prisotna tudi na terenu. Spregovorila sta tudi o bližajočih se volitvah v Ukrajini, Belorusiji in Gruziji.

Z makedonskim ministrom Poposkim sta govorila predvsem o dvostranskih odnosih, ki sta jih označila za odlične, tako na političnem kot tudi na gospodarskem področju, ter se strinjala, da je trend treba nadaljevati.

Minister Erjavec in državna ministrica za zunanje zadeve Nigerije Onwulirijeva pa sta se strinjala, da je vloga Afrike v globalnem svetu izjemnega pomena tako v gospodarskem kot varnostno-političnem smislu. Glede dvostranskega sodelovanja sta menila, da je med državama veliko neizkoriščenega potenciala na gospodarskem področju, vključno z obojestranskimi investicijami, so sporočili z ministrstva.