Najvišjo temperaturo, 39 stopinj Celzija, izmerili v Podnanosu, pričakujemo lahko rušenje rekordnih 40,8 stopinj Celzija

V skladu z napovedmi termometri že kažejo višje temperature. V ponedeljek dopoldne so okoli 30 stopinj namerili v Kopru, Novi Gorici, Ajdovščini, Hrastniku in Velenju. Sredi dneva so ponekod temperature že presegle 35 stopinj Celzija. Rekordnih 39 stopinj Celzija so namerili v Podnanosu, 37 stopinj pa v Osilnici in Novi Gorici. V  prihodnjih nekaj dneh napovedujejo, da se bo temperatura še višala in lahko preseže rekordnih 40,8 stopinje Celzija, ki so jih leta 2013 namerili na letališču Cerklje ob Krki.

Tudi noči so in bodo še bolj tople zato bo tudi odpiranje oken odveč. V Ljubljani in Mariboru so sinoči že zabeležili tropsko noč, kar pomeni, da se temperature niso spustile pod 20 stopinj Celzija. 

Opozorilo pred požari

Ob tem je Uprava RS za zaščito in reševanje izdala opozorilo pred veliko verjetnostjo za nastanek in širjenje požarov v naravi. Največja verjetnost za nastanek in širjenje požarov v naravnem okolju je trenutno na Krasu in v Koprskem primorju, kjer je v prejšnjem tednu padlo najmanj dežja. Zaradi vročinskega vala pa se bo v naslednjih dneh povsod po državi verjetnost nastanka in širjenja požarov v naravnem okolju še dodatno povečevala, pravijo. Svetujejo veliko previdnost.

V torek še oranžno opozorilo, v sredo že rdeče

Vremensko opozorilo pravi, da bo toplotna obremenitev velika. Za torek je bilo izdano oranžno opozorilo. To pomeni, da visoke temperature že vplivajo na zdravstveno stanje občutljivejšega dela populacije. “Sredi dneva in popoldne se zadržujte v senci, odsvetujemo velike fizične napore. Uživajte lahko hrano in pijte zadostno količino tekočine. Bivalne prostore zračite ponoči in zjutraj. Na soncu parkirana vozila pred začetkom vožnje dobro prezračite,” pravijo pristojni.

Najbolje v hribe, v gozd ali ob vodo

Kljub šibkemu severovzhodniku bo v sredo še bolj vroče, s stopinjami tudi preko 38 stopinj Celzija. Za osrednji in jugovzhodni del države je izdano rdeče opozorilo. Pristojni svetujejo, da se umaknemo v višje lege, gozd, morda ob vodne površine. Domačim živalim moramo zagotoviti zadostno količino sveže vode in tudi senco. Na soncu parkirana vozila moramo pred začetkom vožnje dobro prezračiti.

Takšno vreme se bo nadaljevalo vse do konca tedna, postopen padec temperatur lahko pričakujemo šele ob začetku naslednjega tedna. Čez vzhod Španije pa se nad osrednjo Evropo približuje tudi val saharskega peska, ki ga bomo občutili tudi pri nas.

UKC Ljubljana: Zaenkrat še ni pretiranega navala

Hugon Možina, vodja Interne klinike UKC Ljubljana, je dejal, da so letos zaradi neposredne izpostavitve vročini pregledali le malo bolnikov. Največkrat se ljudje pregrejejo zaradi športnih dejavnosti ali dela v vročini. Večino takih pacientov obravnavajo že na terenu ali v okviru službe Nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Ljubljana.

Po njegovih besedah je nekoliko večje število kroničnih bolnikov, pri katerih se kot vzrok poslabšanja v ozadju lahko skrivajo taki vremenski vplivi, kot so v vročem poletju. Med vzroki so običajno slabo hlajeni prostori, starejši ljudje pa pogosto preslabo skrbijo za dovoljšnjo preskrbo s pijačo, ki bo nadomestila tudi izločene elektrolite. "Pozorni moramo biti tudi, da dovolj pijemo. Še posebej starejši, ki ne čutijo prave žeje. Znak, da premalo pijemo, je tudi urin – temen urin, količina urina, pogostost uriniranja, … V primeru, da se nam vrti, zniža krvni tlak, moramo zaužiti dovolj tekočine. Če pa se že pojavi zmedenost, vroča koža brez potenja, pa je znak, da je takega človeka treba takoj ohladiti z vodo in ga prepeljati k zdravniku," opozarja.

Na poslabšanje zdravstvenega stanja lahko vpliva  tudi prekomeren učinek zdravil, v kombinaciji s prekomerno toplim okoljem in premajhnim vnosom tekočine.

Nasveti NIJZ za ravnanje ob hudi vročini

Vročina v okolju lahko povzroči številne škodljive vplive na zdravje, zlasti pri občutljivejših skupinah prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v času visokih temperatur lahko škodljive vplive preprečimo.

Ne pozabimo na zaščito pred soncem. V času njegove največje moči (med 10. in 16. uro) poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo s sončnim zaščitnim faktorjem, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Bodimo pozorni na kakovost hrane, ki jo uživamo. V vročini se hrana hitreje pokvari, zato obstaja večja nevarnost zastrupitev. Hrano shranjujemo v hladilniku. Pozorni bodimo predvsem na meso, hitro pokvarljive mesne izdelke in živila, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine. Sadje in zelenjavo dobro operemo.

Na NIJZ svarijo pred tem, da bi človeka ali žival pustili v zaprtem parkiranem avtomobilu. Malo odprto okno ali prejšnje ohlajevanje avtomobila s klimo namreč ne prepreči segrevanja avtomobila, opominjajo.

Najpogostejše težave, ki jih imajo ljudje ob daljših obdobjih vročine, so kožni izpuščaji, vročinski krči, vročinska izčrpanost, omedlevica in vročinska kap, navajajo na inštitutu.

Ob tem na NIJZ priporočajo, da v primeru, ko bi bila oseba prizadeta zaradi pregretja, pomagamo tako, da jo umaknemo na hladno, na primer v senco ali hladen prostor. "V primeru vročinske kapi takoj pokličemo zdravniško pomoč in obolelega ves čas hladimo," priporočajo na NIJZ, ljudem pa svetujejo tudi, naj se ljudje z zdravnikom posvetujejo o neobičajnih težavah, ki ne minejo ali se večajo.

Vrtove zalivajte zgodaj zjutraj, rastline je dobro zasenčiti

V visoki vročini so pod velikim stresom tudi rastline na vrtovih. Kristina Ugrinović s Kmetijskega inštituta Slovenije je poudarila, da je najbolje vrtove zalivati zgodaj zjutraj in temeljito, če imamo možnost, lahko vrtnine tudi zasenčimo. Zalivamo lahko tudi po rastlinah, da se nekoliko ohladijo.

Če imamo možnost, je dobro vrtnine v vročinskem valu zasenčiti z mrežo, predvsem pa jih moramo zalivati čimbolj zgodaj zjutraj, saj jih lahko zažgemo, če zalivamo prepozno.

Mrežo naj lastniki vrtov položijo predvsem čez rastlinjake, saj bo tam te dni temperatura izjemno visoka, a po koncu vročinskega vala je treba mreže odstraniti.

Ugrinovićeva svetuje, da zalivamo zelo zgodaj zjutraj, ko so rastline ohlajene. "Načeloma je bolje dobro zaliti vsake dva dni kot pa vsak dan po malem. S tem bomo zemljo prepojili z vodo v globlje plasti."

Najbolj je na udaru fižol

Ob visoki vročini je najbolj na udaru fižol, ki bo te dni odmetaval cvetove, hitro je vroče tudi solatam ter kapusnicam kot so zelje, cvetača in brokoli. V temperaturah blizu 40 stopinj Celzija bodo trpele tudi plodovke, ki imajo sicer rade blizu 30 stopinj Celzija.

Plevel vrtninam predstavlja konkurenco za vodo v zemlji, zato je dobro opleti vrt, a naj bo to pozno zvečer ali zgodaj zjutraj.

Z vrtov naj bi tudi že pospravili zgodnje sorte krompirja, saj jim sicer "zakuha", gomolji pa se začnejo v zemlji pariti. Poznejše sorte pa morajo še dokončati rast.

Ugrinovićeva ugotavlja, da vročinski valovi ne prinašajo več bolezni, saj se te najraje razvijajo in širijo v vlažnem vremenu, so pa lahko problematični škodljivci. Trenutno so najbolj na udaru pršice in tripsi, ki jih je letos že tako veliko. Največ jih je opaziti na kumarah, čebuli in fižolu. Tem škodljivcem ustrezajo visoke temperature, jim pa ne paše vlaga, zato je dobro rastline zalivati tudi po listih.