Predsednik avstrijske vlade Alfred Gusenbauer: Ker dogovora z avstrijskimi parlamentarnimi strankami najverjetne ne bo, bo skušal doseči postavitev 163 tabel - če jih bo nemškonacionalistični deželni glavar Haider sploh dovolil postaviti (Foto: Reuters)

Vodja urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, državni sekretar Zorko Pelikan, je danes izrazil upanje, da bo vendarle kmalu prišlo do rešitve vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem.

Ni razloga za obup

To, da predlog avstrijskega vlade o rešitvi vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem ni bilo na dnevnem redu današnje seje odbora avstrijskega parlamenta za ustavna vprašanja, je po besedah Pelikana sicer negativen znak, "ni pa to razlog, da bi obupali". Kot še ocenjuje, še ni vse zaključeno, saj se bodo pogovori nadaljevali v okviru omenjenega odbora avstrijskega parlamenta.

"Gre za zelo resno vprašanje in videti je, da avstrijski kancler Alfred Gusenbauer resno vztraja, da se to vprašanje reši,“ je še dejal vodja urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Manjšinske organizacije podpirajo kanclerjev predlog

Razširjeni Koordinacijski odbor koroških Slovencev (KOKS) je soglasno potrdil, naj predstavniki slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem v pogajanjih "niti minimalno ne odstopajo" od predloga avstrijskega kanclerja Alfreda Gusenbauerja o 163 dvojezično označenih naseljih na avstrijskem Koroškem.

Po avstrijski pogodbi 800 krajevnih tabel

Seje KOKS so se udeležili tudi predstavniki slovenskih mladinskih organizacij. Kot je po seji dejal predstavnik KSŠŠK Dejan Zwitter, so predstavniki Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju (KSŠŠD), Kluba slovenskih študentk in študentov v Gradcu (KSŠŠG), Kluba slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK), Koroške dijaške zveze (KDZ) in Mlade Enotne liste pred glasovanjem o sklepih manjšinske koordinacije iz protesta zapustili sejo. Slovenske mladinske organizacije namreč „ne vidijo nobenega smisla, da se narodna skupnost sploh opredeli do Gusenbauerjevega predloga, če se niti avstrijska vladna koalicija ne more zediniti, kako uresničiti pravno državo".

Slovenske mladinske organizacije vztrajajo na dosledni izpolnitvi določil 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP) in na postavitvi dvojezičnih krajevnih tabel in drugih topografskih oznak po teritorialnem načelu. Z državno pogodbo iz leta 1955, ki jo sosednja država v primeru dvojezičnih tabel že več desetletij ne izpolnjuje, si je Avstrija kot nekdanja članica Hitlerjeve koalicije po drugi svetovni vojni zagotovila neodvisnost. Po teritorialnem načelu bi bilo treba topografske oznake postaviti na celotnem območju veljavnosti zakon o manjšinskem šolstvu, ki zajema okoli 800 krajev.

Kancler za 163 tabel

Kancler Gusenbauer je sicer napovedal, da se avstrijska vlada v nadaljevanju svojega mandata ne bo več ukvarjala s tem vprašanjem, če rešitev ne bo pripravljena do današnje seje parlamentarnega odbora za ustavna vprašanja. Medtem je Gusenbauer pripravil predlog za rešitev, ki je predvideval 163 dvojezično označenih krajev ter konsenzni odbor, ki naj bi razpravljal o vprašanjih sožitja.

Haider: Postavitev dvojezičnih tabel pomeni zanj izdajo nemške Koroške (Foto: Reuters)

Haider za nič tabel, Slovence pa bi prešteval

Na avstrijskem Koroškem pa se je v zvezi z dvojezičnimi krajevnim tablami ozračje spet zaostrilo. BZÖ, stranka deželnega glavarja Jörga Haiderja, je v časopisih objavila oglase, v katerem kanclerjevi stranki SPÖ očita "izdajo Koroške". Obenem je BZÖ za petek sklicala izredno sejo koroškega deželnega zbora o dvojezičnih tablah. Na njej nameravajo od SPÖ zahtevati pojasnila glede predloga kanclerja Gusenbauerja.

Deželni glavar avstrijske Koroške Haider zahteva, naj se izvede ali ugotavljanje števila pripadnikov slovenske manjšine na osnovi materinega jezika ali pa naj se dvojezične krajevne table postavijo na osnovi podatkov posebnega štetja manjšine iz leta 1976, kar naj bi pomenilo največ 102 dvojezični tabli. To štetje so koroški Slovenci sicer večinoma bojkotirali, zaradi česar podatki v strokovni javnosti veljajo za neuporabne.