Sprejet rebalans za nižji proračunski primanjkljaj

Letošnji proračun bo nižji za 600 milijonov evrov in bo skupaj znašal 9,9 milijarde evrov. Poslanci so namreč sprejeli rebalans proračuna, s katerim se proračunski primanjkljaj nekoliko znižuje na nekaj več kot 1,7 milijarde evrov. S tem ostaja primanjkljaj pri petih odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP). DZ je razpravo o rebalansu večinoma opravil že prejšnji petek, danes pa se je seznanil še z novelo zakona o izvrševanju proračuna v letih 2010 in 2011 ter opravil glasovanja. Ob tem je zavrnil vsa vložena dopolnila, s katerim so poslanske skupine predlagale prerazporeditve porabe med proračunskimi uporabniki.

Ker je imela vlada za pripravo rebalansa le malo časa, je poiskala prihranke predvsem pri materialnih stroških in investicijah. Sredstva za investicije in investicijske transferje po novem znašajo 1,28 milijarde evrov, kar je 390 milijonov manj kot prej. "Če z rebalansom nismo želeli posegati v pravice posameznikov ter dodatno zniževati plač in pokojnin, je bilo edino možno znižati sredstva za investicije in investicijske transferje," je v petek ob začetku obravnave pojasnil minister za finance Franc Križanič.

V opozicijskih strankah so znižanju nasprotovali, zaskrbljenost glede krčenja so izrazili tudi v poslanskih skupinah Zares in LDS. Franc Jurša (DeSUS) je danes opozoril, da krčenje investicij ni prava politika, kajti le s ciklom investicij bi lahko gospodarstvo pognali naprej. "Jeseni in pozneje bo kar veliko število gradbenih podjetij stalo," je menil.

DZ je o predlogu rebalansa ves dan razpravljal že v četrtek, prvi dan izredne seje. Ob tem je precej pozornosti posvetil predvidenemu krčenju sredstev za investicije in investicijske transferje za 390 milijonov evrov. V opozicijskih strankah so znižanju nasprotovali, zaskrbljenost glede krčenja so izrazili tudi v poslanskih skupinah Zares in LDS.

'Krčenje investicij ni prava politika'

Franc Jurša (DeSUS) je danes opozoril, da krčenje investicij ni prava politika, kajti le s ciklom investicij bi lahko gospodarstvo pognali naprej. "Jeseni in pozneje bo kar veliko število gradbenih podjetij stalo," je opozoril. Ljubo Germič (LDS) pa je menil, da z upočasnjevanjem investicij na področju zdravstva prihaja do povečanja stroškov.

Matjaž Zanoškar (DeSUS) je ugotovil, da je s predlaganim rebalansom zadovoljen malokdo, a bi moral vladi in ministrstvom ponuditi priložnost, da poiščejo več možnosti na prihodkovni strani. "Skoraj vsak dan slišimo o utaji davkov tega ali onega podjetja in gre za velike zneske," je predlagal, kje bi lahko poskrbeli za povečanje proračunskih prihodkov.

Predlog rebalansa ob obravnavi v DZ spremlja predlog novele zakona o izvrševanju proračuna, ki je potrebna za tekoče nemoteno izvrševanje proračuna. Finančni minister Franc Križanič je med spremembami izpostavil možnost prerazporeditve pravic porabe znotraj posameznega podprograma za sodišča, tožilstva in upravne enote, vzpostavitev pravne podlage za obročno odplačevanje zaostalih plačil za opravljanje javne službe ter vzpostavitev pravne podlage za predplačila namenskih sredstev iz evropskega proračuna tudi Socialni zbornici Slovenije. S tem bomo omogočili zaposlitev 500 pripravnikov na področju socialnega varstva, je povedal.

'Rebalans gre v napačno smer'

V poslanski skupini SDS so rebalansu nasprotovali. "Rebalans gre v napačno smer, kot bi pričakovali za oživitev gospodarstva, za reševanje tistega, kar je Slovenijo pripeljalo v tak velik primanjkljaj in k tako visokemu javnemu zadolževanju," je dejal Andrej Vizjak. V SDS bi od zakona o izvrševanju proračuna pričakovali, da bo omejil izdajanje državnih poroštev za najetje posojil ter zadolževanje države, so dejali med razpravo.

'Bo Grčija sposobna vrniti denar?'

DZ je sprejel zakon o posojilu Grčiji, ki določa pogoje in način sodelovanja Slovenije v obljubljeni pomoči držav z evrom tej zelo zadolženi državi. Slovenija je v letošnjem proračunu za posojilo Grčiji zagotovila nekaj več kot 140 milijonov evrov. Zakon je podprlo 47 navzočih na seji, proti pa jih je glasovalo 34.

Predlog zakona med drugim določa, da posojilno pogodbo v imenu in za račun Slovenije sklene Evropska komisija, Slovenija pa si bo lahko obračunala upravljalske stroške.

Skupni znesek posojil držav z evrom znaša do 80 milijard evrov, od tega znaša delež Slovenije do 378,7 milijona evrov v treh letih. Od za letos predvidenega skupnega zneska 27,5 milijarde evrov pa slovenski delež znaša 133,3 milijona evrov, vlada pa je v rebalansu zagotovila nekaj več denarja.

Predstavniki poslanskih skupin so spraševali, ali bo Grčija sposobna vrniti izposojeni denar. Vraničarjeva je na to odgovorila, da je sredi junija zapadel prvi obrok obresti iz prve tranše, ki je bila izplačana 18. maja, in Grčija jih je pravočasno poravnala. Slovenija pri tem posojilu še ni sodelovala.