Kako se je postavljala prva spletna stran?
Prvo verzijo sva z Markom Martincem postavila leta 1993 (zgodovinski datum: na Internetu se je prvič pojavila 23. novembra 1993, kot prve slovenske WWW strani; takrat je bilo na vsem svetu samo 700 (!) WWW strežnikov, Internet pa je imel le nekaj čez 3 milijone uporabnikov).
Kdo vse je sodeloval pri tem, danes že zgodovinskem dogodku?
Ime si je izmislil Boris Čibej, ki je v skupino tudi pritegnil karikaturista Tomaža Lavriča (alias Diareja).
Urad vlade za informiranje je jeseni 1994 izdal splošni razpis za predloge promocije Slovenije. Prijavil sem nas strežnik, čez nekaj časa me je osebno poklical takratni direktor Borut Šuklje in si prišel nekega večera zadevo ogledati. Strinjal se je, da je to zares najboljša promocija države in nam zagotovil nekaj finančne podpore, s katero smo plačali Lavričeve risbe ter študente, ki so dopolnili programsko opremo strežnika. “Kurja” podoba je prišla v javnost marca 1995.
Poleg Tomota in Borisa ter “veteranov” (Marka in mene) so sodelovali še Mateja Celcer, Joh Dokler, Žiga Kranjec, Ivan Ivanjko in Vitja Matjašič.
Zakaj pozneje MatKurjo prevzame (začne vzdrževati) Eon?
UVI je delovanje streznika financiral še do oktobra 1997. Med tem je količina dela močno narastla. Potrebovali bi vsaj dva dodatna sodelavca (brez rezerv za dopuste ali bolezni), da bi WWW Slovenijo samo vzdrževali. Osebno sem upal, da bo UVI ali MZT ali kdo drug iz državnih krogov zagotovil nekaj denarja, da bi stvar lahko naprej poganjali kot povsem javno in neprofitno zadevo. Na več koncih sem iskal sredstva, a brez uspeha. Zunanji sodelavci so strežnik vzdrževali brezplačno, na zaupanje, oziroma v upanju, da bomo nekako dobili državno financiranje. Seveda, o kakšni posodobitvi nismo mogli niti razmišljati.
Poleti 1998 smo skupaj ugotovili, da morajo dekleta in fantje poskrbeti zase in začeli smo ustanavljati lastno podjetje Literal d.o.o. Ker pravniško nismo najbolj spretni, se je postopek vlekel in vlekel, uradno pa smo se uspeli registrirati točno 31. decembra 1998.
Hkrati nam je bilo vsem jasno, da ob lastni firmi za brezplačno delo na WWW Sloveniji ne bo več niti časa niti volje. Zato sem potem, ko sem nad državnimi sponzorji povsem obupal, začel iskati komercialnega skrbnika, ki bi strežniku znal zagotoviti ustrezne pogoje in bi obdržal dosedanji duh. Seveda, komercialni skrbnik bo pričakoval tudi nekaj v svojo korist, to nam je bilo ves čas jasno. Pogovori z raznimi možnimi ponudniki so se vlekli od septembra 1998 dalje. Dejansko smo bili maja 1999 na tem, da strežnik enostavno ugasnemo, a v zadnjem trenutku nam je uspelo najti rešitev z EON-om.
Kaj pa država?
Enostavno je reči, “Uaaa, država je zavrgla Mat’Kurjo, izgubili smo nekomercialni nacionalni strežnik”. Ampak, bodimo pošteni, vzdrževanje in posodabljanje takega strežnika nekaj stane; če naj bo redno obnavljan, stane precej - kar najbrž sami dobro veste. »Nacionalni strežniki« so obstajali le v otroških časih WWWja – prvi strežnik, ki je v državi nastal, je običajno pričel zbirati tudi povezave na nove strani in tako postal nacionalni zbiralnik spletnih naslovov; kot prvotna SloWWWenia, ki se je pozneje razvila v Mat’Kurjo. Ampak ti časi so že davno minili, sam ne poznam nobene države, ki bi danes za davkoplačevalski denar vzdrževala vseobsežni nacionalni strežnik; iz državnih proračunov se danes vzdržujejo le še spletne strani državnih organov.
