Zakorakali smo v drugo polovico julija in drugo polovico meteorološkega poletja, pravega vročega in predvsem suhega poletja pa sploh še nismo občutili. To sicer kmetovalce zagotovo veseli, saj je pridelek dober, manj pa takšno muhasto vreme veseli vse tiste, ki so v tem času na zasluženem letnem dopustu. In če smo v prejšnjih letih v tem času že beležili hidrološko sušo, je letos prav nasprotno.
Za 40 odstotkov bolj vodnate reke
Da je letošnje poletje bogato z deževjem, ugotavljajo tudi hidrologi, ki pravijo, da je vodnatost rek v začetku letošnjega poletja večja kot običajno. V prvi polovici julija so bile namreč slovenske reke za okoli štirideset odstotkov bolj vodnate kot je to običajno za mesec julij. Zaradi pogostih padavin v tem času so večkrat narasle manjše reke in potoki, ki so prispevali k trenutni nadpovprečni vodnatosti večjih rek, najmočneje pa so reke narasle prvega in enajstega julija, ugotavljajo hidrologi.
Do konca tedna pričakujejo zmanjševanje pretokov, v začetku naslednjega tedna pa se glede na meteorološke napovedi, vodnatost rek lahko ponovno poveča. Zaenkrat torej ne kaže na poletno hidrološko sušo, kot so jo beležili v prejšnjih letih.
Do ponedeljka vroče, nato spet ohladitev
V prihodnjih dneh bodo namreč temperature naraščale in predvidoma najprej dosegle, nato pa tudi presegle 30 stopinj. Vendar bodo poletnemu koncu tedna sledile padavine in ohladitve, napovedujejo vremenoslovci. Danes in jutri bo precej jasno, čez dan bo nekaj več oblačnosti, popoldne pa lahko še nastane kakšna nevihta. Ponekod bo pihal severni do severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 17, ob morju okoli 20, najvišje dnevne od 25 do 30, jutri na Primorskem do 32 stopinj Celzija.
V letošnjem poletju nas je zajel en vročinski val, ki je trajal teden dni (od 7. do 12. junija), temperature v drugi polovici junija in prvi polovici julija pa so večinoma ostale pod mejo 30 stopinj.
Pozor, povečane bodo količine ozona!
Višje temperature ozračja v teh dneh prinašajo tudi visoke koncentracije ozona. Arso danes že napoveduje visoko koncentracije ozona na Obali, za četrtek pa tudi na območju Goriške, severne Primorske, delu Gorenjske in Karavank. Ozon je zelo reaktiven plin, ki nastaja v različnih plasteh atmosfere. Zdravju je škodljiv prizemni ozon, ki nastaja v kemijski reakciji med dušikovimi oksidi, hlapnimi organskimi spojinami in ogljikovim oksidom (predhodniki ozona), pod vplivom močnega sončnega sevanja in visokih temperatur. Praviloma so razmere za nastanek ozona najugodnejše poleti, ko je zaradi visokih temperatur gibanje na prostem že samo po sebi omejeno.
Pri vdihavanju večje koncentracije prizemnega ozona se lahko vzdražijo dihalne poti in zato nastopijo težave pri dihanju. Ogroženi so zlasti ljudje, ki bolehajo zaradi astme ali bronhitisa. Posebno občutljivi so starejši in otroci. Prav tako ozon prispeva k razvoju kardiovaskularnih bolezni in arterioskleroze ter vpliva na poslabšanje akutnih bolezni in na večjo stopnjo umrljivosti.
KOMENTARJI (40)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.