Katarina Kresal (Foto: Državni zbor)

Poslanke in poslanci so - kot je bilo predvideno - skoraj 15 ur obravnavali interpelacijo o delu in odgovornosti ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal. V poznih večernih urah so interpelacijo zavrnili, saj je za glasovalo 31 poslancev, proti pa 48. Da bi bila interpelacija uspešna, bi zanjo moralo glasovati vsaj 46 poslancev.

'Izbris: Zgodba kolektivnega zanikanja'

Kresalova je v uvodu današnje razprave o interpelaciji ponovno zavrnila vse očitke predlagateljev interpelacije. Povedala je, da so stvari v primeru izbrisanih strokovno, pravno etično in moralno jasne, interpelacija pa je "interpelacija zoper zdrav razum, ustavo in enakost pred zakonom". Zgodba o izbrisanih je po njenih besedah zgodba o izključevanju, odvzemu pravic, delitvi na vaše in naše ter zgodba o najbolj množični kršitvi slovenske ustave po osamosvojitvi. "Je zgodba kolektivnega zanikanja, politične manipulacije in negiranja pravne države," je dejala.

Dodala je, da so izdajanje odločb izbrisanim kot pravno-strokovno dopustno označili številni pravni strokovnjaki – dekan pravne fakultete v Ljubljani Rajko Pirnat, profesor na isti fakulteti Miro Cerar, nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude, nekdanji ustavni sodnik in pravosodni minister v prejšnji vladi Lovro Šturm in drugi. Ob tem pa je zavrnila navedbe, da bo izdajanje odločb omogočilo vlaganje zahtevkov za izplačilo odškodnin. Od prvih groženj z odškodninami je minilo že šest let in "kaj se je zgodilo? Nič. Število izplačanih ali pravnomočno dosojenih odškodnin ostaja nič evrov", je dejala in dodala, da je v času krize, ko so stiske in strah ljudi realni, "nesramno in nedostojno", da se boj za politični prestiž bije na hrbtih slovenskih delavk, delavcev, upokojencev, študentov in brezposelnih.

"Tukaj stojim. Drugače ne morem. Preden me sodite, se soočite s svojo vestjo," je še dodala Kresalova, ko je citirala besede Martina Luthra, ko je bil obtožen herezije.

Za Grimsa je zgodba o izbrisanih kupovanje volivcev

"V tem trenutku je najbolj problematično, da koalicija negira jedro zgodbe o t. i. izbrisanih,“ je v začetku seje dejal poslanec SDS Branko Grims in ob tem dodal, da je bistvo zgodbe kupovanje novih volivcev in velikanski strošek za davkoplačevalce.

Meni, da bodo t. i. izbrisani dobili odškodnine. Ob tem je navedel primer, da je Aleksandar Todorović že dobil pozitivno sodbo, ki predvideva odškodnino, ki bi skupaj z obrestmi po Grimsovem znašala do 55.000 evrov. Iz tega vidika lahko po njegovem trdimo, da so bile zadnje volitve velika volilna prevara.

Branko Grims (Foto: Državni zbor)

Grims Kresalovi očita, da je k urejanju problematike pristopila na neustrezen način. Že sam izraz izbrisani ima po njegovih besedah politično noto, ki je napačna. Kot je pojasnil, se je uporabljal v primeru baltskih držav, kjer se je to dejansko zgodilo, medtem ko je v Sloveniji uporaba tega izraza zavajajoča. Prepričan je, da nobena svetovna država ni ravnala tako 'benevolentno' v času svojega nastanka. V Sloveniji je po njegovem namreč prišlo zgolj do prenosa v register tujcev, izbrisan pa ni nihče. Zavrnil je namige, da bi pri dejanjih, opravljenih pri tem prenosu, kdo ravnal nezakonito.

Očita ji tudi ignoriranje referendumske odločitve, saj ima ljudstvo v demokraciji najvišjo oblast. Brez ustavnega zakona po njegovih besedah ni mogoče izločiti špekulantov in agresorjev, ki bodo, kot je dejal, tudi med tistimi, ki bodo prejeli te odločbe in odškodnine. Stroški pa po njegovem mnenju že nastajajo, in sicer zaradi samega izdajanja odločb. Kasneje pa bodo nastali tudi sodni in odvetniški stroški, nato pa odškodnine, je še pojasnil.

'Treba je uporabiti mikroskop'

"Ne moremo dati pravic tistim, ki so dvignili roko nad Slovenijo," je dejal poslanec SNS Srečko Prijatelj, in dodal, da "ne pride v poštev, da bi tisti, ki so delovali špekulativno", sedaj lahko zahtevali pravice. Zavzel se je za posamično reševanje problematike – po njegovem bi bilo v tem primeru treba uporabiti 'mikroskop'.

(Foto: Državni zbor)

Vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic pa je zatrdil, da se je krivica zgodila prav vsem, ki jih je izbris doletel. Pri ravnanju ministrice gre za izvrševanje ustavne odločbe in za pravno državo. Na formalni ravni po njegovih besedah žal nihče ne more povrniti "let negotovosti, trpljenja", ki jih je 26.000 ljudem prinesel nenaden izbris. Ob tem je Sajovic poudaril, da niti v temeljni ustavni listini niti v zakonu o tujcih ni bila predvidena obveznost ureditve statusa.

Franc Žnidaršič (DeSUS) je menil, da interpelacija zoper ministrico pomeni napad na pravno državo in njeno ustavno ureditev ter sramoto za opozicijo. Po njegovem ministrica z izdajanjem odločb zgolj spoštuje odločbo ustavnega sodišča in popravlja krivico, ki jo je izbrisanim z izbrisom povzročila država. Astronomske zneske, ki naj bi jih z odškodninami zaradi odločb, ki jih izdaja ministrica, izplačali izbrisanim, pa vidi kot izmišljotine, "ki pa utegnejo pasti na plodna tla pri revnih in tistih, ki bi potrebovali pomoč".

'Popolnoma izmišljena številka'

Janez Janša (SDS) je navedbe, da izdajanje odločb ni povezano z državljanstvom, označil kot "poniglavo sprenevedanje". Po njegovih besedah je 18.000 oziroma 25.000 t.i. izbrisanih "popolnoma izmišljena številka". Trditi, da je bilo v tem času izbrisanih 25.000 ljudi, po njegovih besedah pomeni trditi, da je v Sloveniji 17 let živelo brez vsakega statusa za velikost petih povprečnih občin prebivalstva. "To ni možno niti na Madagaskarju, kaj šele v Sloveniji," je poudaril. Upravičenih primerov pa je po njegovem le "nekaj sto, morda tisoč in še nekaj". Izpostavil je še, da se problematizira zakon, ki je bil sprejet prej, kot je bila sprejeta ustava.

Franci Kek (Zares) je zavrnil navedbe, da se z izbrisanimi kupuje volivce. "Če bi bilo temu res tako, bi oblast, ki je od leta 1992 do leta 2004 vodila vlado, to že storila," je dejal.

Za Toneta Anderliča (LDS) interpelacija ni bila dobro pripravljena in je nastala zgolj kot odgovor na neuspešno sklicane izredne seje DZ in odborov na temo izbrisanih.

Bogdan Barovič (SNS) je kot lažne zavrnil navedbe, da gre pri izdajanju odločb za moralno popravo krivic izbrisanim. Po njegovem gre predvsem za željo izbrisanih, da dobijo odškodnine. Zato zanj "ni Boga, predsednika vlade, ministra ali ministrice", ki bi ga prepričal, da bo DZ z izdajanjem odločb popravljal krivico izbrisanim. "Popravljali bomo krivico, ki so si jo ti ljudje samo storili," je dejal.

Kresalova je uspešno prestala interpelacijo. (Foto: Dz-rs.si)

Da prava tarča interpelacije ni ministrica, ampak odločba ustavnega sodišča, zato interpelacija ni zgolj polemika z ministrico, ampak tudi z ustavnim sodiščem, kot taka pa napad na pravno državo, je menila poslanka SD Silva Črnugelj.

Eva Irgl (SDS) pa je bila prepričana, da gre pri izdajanju odločb izbrisanim za zlorabo ministrstva za politične namene. Po njenem je problem povojnih pobojev bistveno starejši, zato bi ga bilo treba obravnavati prednostno.

Razprava zaključena šele v poznih urah

V zaključku svojega nastopa je Kresalova opozorila, da se od 39 do zdaj obravnavanih odškodninskih tožb izbrisanih zoper RS noben od zaključenih postopkov ni končal s pravnomočno prisojeno odškodnino. Ob tem pa je še navedla, da je bila Slovenija samo v letih 2007 in 2008 tožena v 2258 primerih v skupni višini 12 milijard evrov. Če pa k temu dodamo še tožbe pred letom 2007, pridemo na skupni znesek 35 milijard.

Grims je v imenu predlagatelja interpelacije Kresalovi še očital, da ni bila prisotna na seji in ni slišala argumentov za interpelacijo, niti vseh podanih številk. Po njegovem mnenju to kaže, da "teh stvari ne obvlada".