Analiza Letalskega centra Maribor na primeru letalskega posredovanja v neurju 16. junija kaže, da sta se obseg in pojav toče ob letalskem posredovanju občutno zmanjšala. Dokaz za to je prisotnost reagentov v analiziranih zrncih toče, ki je manjša in se hitreje tali, so sporočili iz letalskega centra. Ob tem pa opozarjajo, da za večjo učinkovitost obrambe pred točo potrebuje severovzhodna Slovenija še vsaj eno letalo.

Letalo za boj proti toči (Foto: Jani Dolinšek)

Kot so še ugotovili v analizi zadnjega hudega neurja, letalsko posredovanje proti toči zmanjšuje točenosni potencial oblakov, toča, ki kljub posredovanju pade, pa je zaradi obdelanosti z reagenti manjša in se hitreje tali.

Na za mnoge kmetijske površine v severozahodni Sloveniji usoden torek, 16. junija, je letalski center z akcijo posipavanja prednjega roba oblaka začel takoj, ko je ta prečkal avstrijsko-slovensko mejo. ''Kot običajno smo imeli pri frontalnem potencialu težave zaradi baze oblakov, ki je v Dravski dolini segala do tal, tako da letalo ni moglo direktno pod oblak. Spet smo se znašli v situaciji, ko bi nujno potrebovali še kakšno letalo ali dve za pokrivanje tako velikih neviht, ki so iz leta v leto večje in intenzivnejše,'' so zapisali v letalskem centru.

Letalo za boj proti toči (Foto: Jani Dolinšek)

''Nekaj po prvi nevihti smo že drugič poleteli proti Dravski dolini. Posipavali smo dokaj razvit oblak, ki je prav tako imel bazo do tal. Kljub posipavanju in posledično zniževanju potenciala je iz tega oblaka padlo nekaj toče po celotnem območju. Večinoma je bila v velikosti lešnika, a se je hitro talila, ker je bila obdelana. Polovili smo nekaj zrn toče in v vodi našli sledi reagenta. Akcijo smo zaključili, ko je oblak dosegel rob branjenega območja nekaj pred mejo,'' še izhaja iz poročila o akciji.