Novosti zakona o preprečevanju pranja denarja – nič več poslovanja v gotovini nad 5000 evri

Register dejanskih lastnikov oziroma fizičnih oseb, ki so končni lastnik podjetja, bo v prihodnjih 14 mesecih vzpostavil in vodil Ajpes. "Deloma bo ta javen, vsi podatki pa bodo dostopni nadzornikom in organom odkrivanja in pregona kaznivih dejanj," je novosti zakona o preprečevanju pranja denarja predstavil direktor urada za preprečevanje denarja Darko Muženič.

Novi zakon, ki je začel veljati 19. novembra in je v slovenski pravni red prenesel evropsko direktivo, bo omogočil povezljivost podatkov iz tega registra med evropskimi državami. Te registre bodo namreč vzpostavili tudi v drugih evropskih državah in bodo med seboj povezljivi, je poudaril.

Med zavezanci, ki morajo ugotavljati dejanske podatke o lastnikih, sta po novem tudi Slovenski državni holding in Družba za upravljane terjatev bank.

Urad za preprečevanje pranja denarja z novim zakonom ob prekrškovnih dobiva tudi inšpekcijska pooblastila, v skladu s katerimi lahko izvaja nadzor pri vseh zavezancih na kraju samem. Na tem področju trenutno delajo štirje zaposleni, znotraj državne uprave bodo dobili še tri.

Pod drobnogledom politiki in njihovi ožji družinski člani

Ob tem si po Muženičevih besedah nadejajo še tesnejšega sodelovanje s finančno upravo, z Agencijo za trg vrednostnih papirjev in Banko Slovenije. "Sodelovanje vidimo bolj v sinergijah in ne konkuriranju posameznih organov, ki se ukvarjajo s pregonom pranja denarja," je zagotovil.

Zakon uvaja poseben nadzor politično izpostavljenih oseb in z njimi povezanih oseb. To so tiste fizične osebe, ki delujejo ali so v zadnjem letu delovale na vidnem javnem položaju v Sloveniji ali tujini, vključno z ožjimi družinskimi člani in ožjimi sodelavci.

"V ta krog sodijo predsednik vlade in države, ministri, pa tudi člani uprav ali nadzornih svetov podjetij v večinski lasti države, veleposlaniki in konzuli," je naštel Muženič. Za tuje politično izpostavljene osebe je to že obstajalo in se širi na domače, je dodal.

Z zakonom so se s 30.000 evrov na 15.000 evrov znižale tudi mejne vrednosti, nad katerimi morajo zavezanci uradu sporočati podatke o gotovinskih transakcijah. Dodatna obveznost je tudi občasen pregled strank, ki opravijo transakcije nad 1000 evri.

Zakon je razširil omejitev gotovinskega poslovanja nad 5000 evri z oseb, ki prodajajo blago, tudi na tiste, ki opravljajo storitve. "Plačilo storitve, ki bi presegalo 5000 evrov v gotovini, ni več mogoče. To mora iti tako kot v primeru prodaje blaga prek računa," je ponazoril.

Zakon prepoveduje uporabo anonimnih produktov, sklepanje poslovnih razmerij pravnih oseb, ko se lastništvo nad to pravno osebo izkazuje z delnicami na prenosnika, in poslovanje z navideznimi bankami. Uvaja tudi višje kazni za kršitelje zakona ter javno objavo kršiteljev na spletni strani urada.

Med stranskimi učinki, ki jih prinaša zakon, je Muženič naštel večjo transparentnost poslovanja ter zniževanje stopnje sive ekonomije in stopnje korupcije.