Nekatere raziskave so pokazale, da so predvsem mladi vozniki zaradi neizkušenosti in prevelikega samozaupanja v svoje sposobnosti pogosto povzročitelji prometnih nesreč. Sprememba v sistemu pridobivanja vozniških dovoljenj je zato nujna.
Brane Lotrič iz Združenja avtošol pri GZS je pojasnil, da to pomeni, da se s 'poskakovanja' vozil avtošol po gostem mestnem prometu vse skupaj prenese čim več na teoretični del v učilnice.
Izpit bo lahko začel kandidat opravljati pri 16 letih in pol. Predvidenih je 20 ur vožnje v avtošoli in potem društven izpit. Naprej bo lahko mladi voznik vozil v spremstvu staršev ali skrbnikov, seveda če bodo ti izpolnili pogoje.
"Ti pogoji so: star mora biti najmanj 30 let, najmanj sedem let mora imeti veljavno vozniško dovoljenje kategorije B, poleg tega pa ne sme imeti več kot 5 kazenskih točk v evidenci," je povedal Darko Repenšek iz Ministrstva za notranje zadeve.
Pri 18 letih bo lahko mladi voznik opravljal izpit, dobil bo naziv voznik začetnik. Do 21 leta starosti pa bo potrebno opraviti še šolo odličnosti in delavnico varne vožnje. Šele potem se bo otresel naziva voznik začetnik. Če tega ne bo opravil, pa mu dovoljenje ne bo več veljalo. In kaj nov sistem pomeni za avtošole?
"Moje osebno mnenje je, da vozilo avtošole res ne sodi v gosto mestno ulico in se tam uči parkirati, da se uči speljevanja z ročno zavoro, za njim pa se nabirajo kolone. Te zadeve sodijo na neprometno površino, kjer se bo kandidat lahko osredotočil na svoje delo in se bo tam usposobil, na cesti pa bo samo še uskladil svoja predhodno pridobljena znanja," je še povedal Lotrič.
Po finančni plati izpit ne bo dosti dražji, na račun drugih usposabljanj bo pač potrebnih manj ur vožnje v avtošoli. Bo pa dolgotrajno izobraževanje, vsaj tako upajo očetje novega sistema, pripomoglo k temu, da bodo avtošole v promet pošiljale bolj varne voznike.