Mineva deset let od uvedbe bolonjske reforme

Začenja se novo študijsko leto. Za brucke in bruce se je novo obdobje v njihovem življenju začelo z dobrodošlicami vodstev univerz in študentskih organizacij. Študentom je v poslanici dobrodošlico izrekla tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič.

Na slovenskih univerzah ter na javnih in koncesioniranih samostojnih visokošolskih zavodih je za študijsko leto 2015/2016 na voljo 19.013 vpisnih mest za redni in izredni študij. V primerjavi z lanskim letom so visokošolski zavodi tokrat razpisali 1058 vpisnih mest manj.

Končni podatek o številu študentov v novem študijskem letu bo znan šele po 30. oktobru, saj vpisi še potekajo. Tretji prijavni rok se je namreč začel danes in bo trajal do 5. oktobra, vpis sprejetih pa bo možen do 10. oktobra. V prvem in drugem roku so fakultete sicer sprejele skupaj nekaj manj kot 15.000 kandidatov.

Dobrodošlice

Novincem na univerzah so danes tradicionalno izrekli dobrodošlice. Ljubljanska univerza je sprejem za bruce in njihove starše pripravila na Kongresnem trgu, kjer so se predstavile tudi fakultete in akademije. Študentska organizacija Univerze (ŠOU) v Ljubljani se je tudi tokrat osredotočila na informiranje študentov o študiju in obštudijskih dejavnostih.

Podobno so storili v ŠOU v Mariboru, kjer so danes med bruce delili informativne mape. Mariborska univerza je sicer v dneh pred začetkom študijskega leta priredila uvajalni teden za bruce.

Na Titovem trgu v Kopru pa so dopoldne ob začetku novega študijskega leta že pripravili tradicionalni pozdrav brucem Univerze na Primorskem (UP). Rektor Dragan Marušič je bruce pozval, naj izkoristijo študentsko obdobje ter izpolnijo svoje želje in sanje. Prireditev je potekala v sproščenem duhu ob glasbenih in plesnih nastopih ter številnih stojnicah.

Primorska univerza šteje deset članic, od tega šest fakultet, ter okoli 6000 študentov. Kot je v svojem nagovoru pojasnil rektor Marušič, je tudi najmlajša javna univerza v Sloveniji, kot taka pa je tudi najbolj drzna in polna različnih iskrivih in kreativnih idej.

Brucem, ki po njegovih besedah vstopajo v morda najlepše življenjsko obdobje, je Marušič zaželel, da bo ta čas minil v čim večjem zadovoljstvu ter da se jim bodo v tem času pred vstopom v "realnejše obdobje življenja" izpolnile želje in sanje. "Na nas je, da vam omogočimo, da se te sanje uresničijo, na vas pa je, da ta čas izkoristite v največji možni meri," je dodal.

Zbrane je pozdravil tudi koprski podžupan Peter Bolčič, ki je izrazil ponos, da so se mladi odločili študentsko obdobje preživeti v Kopru. Predsednik študentskega sveta UP Boštjan Lešnik je bruce ob tej priložnosti povabil, da se aktivno vključijo tako v študijske kot obštudijske dejavnosti.

Poslanica ministrice

Ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič je ob začetku študijskega leta izrekla dobrodošlico bruckam in brucem, ki jim želi, ''da hitro osvojite nova okolja in način dela ter da odgovorno privzamete študijske izzive, ki so pred vami. Prepričana sem, da bodo visokošolske institucije naredile vse, da bodo vaša pričakovanja izpolnjena''.

Nadaljevala je, da zaposleni po najboljših močeh soustvarjajo kakovosto visoko šolstvo. ''Prav kakovost, mednarodna odprtost, podporna okolja za razvoj ustvarjalnosti in inovativnosti, povezovanje izobraževanja, znanosti in gospodarstva so in bodo ključna področja delovanja našega ministrstva. A vse to lahko dosegamo le skupaj, v nenehnem dialogu in v skupni odgovornosti, da kakovostna znanja in kompetence krepijo zaposljivost in zaposlenost mladih, doprinašajo h gospodarskemu in družbenemu napredku, ustvarjanju novih delovnih mest in razvojnih priložnosti.''

10 let bolonjske reforme

Letos mineva deset let od uvedbe bolonjske reforme v slovenskem visokem šolstvu. Reforma je prinesla številne novosti in koristi, pa tudi pomanjkljivosti in težave. Evropski cilj, zgraditi odprt in konkurenčen evropski visokošolski prostor je bil po oceni ministrstva za izobraževanje večinoma dosežen. Po mnenju ŠOS je problematična implementacija.

Slovenija je bolonjsko reformo uvedla že v šolskem letu 2005/2006, da bi študentom omogočila, da čim prej končajo študij (že po treh letih), da osvojijo kompetence, potrebne za zaposlitev, in se tako uspešno vključijo na trg dela.

V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) so na splošno naklonjeni bolonjskemu procesu in verjamejo, da je zastavil določene pomembne smernice preobrazbe evropskega visokošolskega prostora, ki gredo v prid študentom oz. diplomantom. Problematična se jim zdi predvsem implementacija. Študenti so od bolonjske reforme pričakovali prenovljene kurikule in zanimive vsebine, dobili pa pogosto zgolj "prepakirane" stare predmete in programe, ki so se celo drastično namnožili, so pojasnili na ŠOS.

Skladno s ciljem hitrejšega prehajanja na trg dela so pričakovali več aplikativnih znanj, dobili pa zgolj hitro podane osnovne teoretske koncepte, brez prakse. "Novi programi naj bi temeljili na sprotnem študiju in spremljanju kompetenc, namesto tega pa prinašajo veliko nepotrebnih in ponavljajočih se obveznosti, ki ne pripomorejo k osvajanju kompetenc," so opozorili na ŠOS. Prehod na trg dela je še dodatno otežila gospodarska kriza.