Novinarsko častno razsodišče je presodilo, da sta novinarja Slovenskih novic Bojan Požar in Mitja Lomovšek ter odgovorni urednik časnika Marjan Bauer kršili novinarski kodeks. Razsodišče meni, da gre za očiten primer kršitve 10. člena kodeksa novinarske etike, saj bi bilo zgodbo o zlorabi službenega telefona in dostopa do interneta v zasebne namene mogoče "z lahkoto dokazati" tudi brez lažnega predstavljanja in objave podatkov zelo osebne narave.
Novinar je uporabil lažno ime in identiteto, kar je po kodeksu sicer dopustno, vendar le v izredno skrajnih in redkih primerih, ko gre za varnost ljudi oziroma razkrivanje hudih nepravilnosti in nezakonitosti. Novinar je objavil tudi zasebna pisma poslanca Aurelia Jurija, poslana kot SMS sporočila, ki niso bila namenjena javni objavi, iz članka pa je razvidno, da so uporabili tudi skrivno snemanje, ki je sicer v skladu z zakonom dovoljeno le z dovoljenjem prizadetega. Po mnenju razsodišča je šlo v tem primeru za razkritje intime javne osebe, zasebnega ravnanja in zasebne prakse, ki ni dovoljena po nobenem slovenskem zakonu in ni nikogar ogrožala ali prisiljevala. Uporaba nedovoljenih načinov je torej nesorazmerna z zadanim ciljem, meni razsodišče, ki je skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije.
Novinarja Slovenskih novic in tudi časnik pa so zaradi posega v zasebnost kršili tudi 20. člen kodeksa. Ravnanje prizadetega po mnenju razsodišča ni sodilo med takšna, ki bi predstavljala hude kršitve zakonodaje ali bi bilo v nasprotju z javno zastopanimi stališči (prizadeti ni v javnosti nastopal zoper tovrstno življenjsko prakso), niti ni šlo za dejanja, ki bi lahko ogrozila javno varnost in življenje. Poleg tega pa ima tudi javna osebnost pravico do dostojanstva, zasebnosti in intime.
Na poziv častnega razsodišča se je odzval le Lomovšek, ki je predlagal, naj razsodišče predlog izvršilnega odbora aktiva novinarjev Dela za presojo pred razsodiščem zavrne, saj da ta ne navaja, kateri od obeh novinarjev je avtor posameznega dela besedila in na katerega so naslovljeni očitki. Ugovora Lomovška, da bi moralo razsodišče najprej ugotoviti, kdo od dveh podpisanih avtorjev je odgovoren za kateri del besedila, je častno razsodišče zavrnilo kot nebistven. Pod članek sta se podpisala oba avtorja in s tem pred javnostjo oba prevzela odgovornost zanj, je še prepričano častno razsodišče.
