Na ljubljanskem okrajnem sodišču je danes potekal predobravnavni narok zaradi javne objave tožilskega dokumenta v zadevi bulmastifi. Ker se prvoobtožena, tožilka Dragica Kotnik, današnjega naroka ni udeležila, se tudi novinar Mitja Lomovšek o krivdi ni želel izrekati. V izjavi za medije po naroku pa je zagotovil, da je nedolžen.
Tožilka Dragica Kotnik in novinar Mitja Lomovšek sta obtožena izdaje tajnih podatkov. Gre za objavo uradnega zaznamka, v katerem priča zatrjuje, da je z Oražnove ulice v Ljubljani, kjer se je zgodil napad bulmastifov na lastnika Sašo Baričeviča, videl v terenskem vozilu bežati Mira Senico. Zaznamek je sestavila Kotnikova, Lomovšek pa ga je objavil.
V kasnejšem sojenju dvema policistoma zaradi zadeve bulmastifi so zaslišali tudi to pričo, ki pa se je večkrat zapletla v protislovja, zato jo je sodišče označilo za neverodostojno.
Dragica Kotnik je sodeč po zdravniškem izvedenskem mnenju za sojenje sicer sposobna, vendar pa zaradi prisotne posttravmatske stresne motnje obstajajo omejitve glede sodelovanja na sojenju. Tako bi na vsako uro sojenja morala imeti premor.
Ne glede na to se Kotnikova današnjega naroka ni udeležila, saj ji sodišče niti vabila ni uspelo izročiti. Vročevalci so jo v minulih dveh tednih iskali trikrat, a je na naslovu, ki ga je navedla, niso našli.
Zaradi odsotnosti prvoobtožene se tudi Lomovšek na današnjem naroku ni izrekal o krivdi. Je pa bil v svojih nagovorih sodišču kritičen tako do strokovnosti tožilstva kot sodnice, občasno je to ponazarjal tudi z opolzkimi izrazi.
V izjavi za medije po naroku je izrazil zadovoljstvo nad dogajanjem na sojenju. Predobravnavni narok naj bi se, kot je dejal, ob morebitni navzočnosti tožilke Kotnikove izvedel ponovno, in sicer 20. maja.
Lomovšek sicer dvomi, da bo do te obravnave prišlo, saj da bo sodišče še pred tem moralo odločati o njegovi zahtevi za izločitev dokazov. Pri tem se novinar sklicuje na odločbo ustavnega sodišča iz julija 2014. Z njo je namreč ustavno sodišče razveljavilo člene zakona o elektronskih komunikacijah, ki telekomunikacijskim operaterjem nalagajo hrambo t. i. prometnih podatkov, kot so podatki o klicih in lokacijski podatki uporabnikov mobilne telefonije.
