Fritzl: Veselil sem se naraščaja.

Na dan prihajajo nove grozljive podrobnosti v primeru Josefa Fritzla, ki je 24 let v kleti svoje hiše zadrževal lastno hčer in z njo spočel sedem otrok.

Avstrijski časnik News je danes objavil pogovore med 73-letnim Fritzlom in njegovim odvetnikom Rudolfom Mayerjem. Josef F. je časniku News dovolil objavo zaupnih pogovorov.

Sanjaril o svoji materi

Svojemu odvetniku je Fritzl zaupal, kako je preživljal otroštvo. Živel je sam z materjo, očeta je mati napodila, ko je bil Josef star štiri leta. Mater opisuje kot čudovito, močno žensko, ki je bila do njega stroga le, če je bilo potrebno. Bila je edina ženska v hiši in on njen moški. Povedal je, da je sanjaril o spolnih odnosih s svojo materjo, ker pa ga je ta naučila biti močan, se je tem željam uprl.

Po poročanju časnika je Josef F. najmanj dve leti pred zaprtjem hčerke začel graditi bunker v kleti, iz katerega je bilo nemogoče pobegniti. "Na vhod v bunker sem namestil težka betonsko-železna vrata, ki so se odpirala in zapirala s številčno kodo ter jih opremil z elektromotorjem na daljinsko upravljanje. Nato sem bunker zvočno izoliral ..." je povedal Josef F.

Hčerko naj bi v klet zaprl, ker je hotel zanjo najti kraj, kjer bi bila varna pred zunanjim svetom, ki po njegovem mnenju ni bil dobro okolje zanjo, po drugi strani pa si je želel z njo imeti spolne odnose. "Vedel sem, da Elisabeth ni hotela tega, kar sem si jaz želel ... Želja po prepovedanem je postala preprosto prevelika," je povedal Josef F. in dodal, da si je dejansko želel imeti otroke s svojo hčerko in se je nato "veselil naraščaja".

Priznal je tudi, da je razmišljal o tem, da bi hčerko osvobodil, saj naj bi z vsakim tednom razmere postajale bolj nore, vendar se je bal aretacije. "Vedel sem, da sem najbrž nor, ker delam nekaj takega, vendar mi je kljub temu sčasoma postalo vse bolj samoumevno, da imam v kleti drugo življenje."

Avstrijski dnevnik Österreich je danes objavil tudi tri pisma, v katerih naj bi Elisabeth le nekaj mesecev pred ujetništvom prijatelju pisala, da se namerava odseliti od staršev, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. "Po izpitih se bom preselila k sestri in njenemu fantu," je zdaj 42-letna Elisabeth 9. maja 1984 pisala svojemu prijatelju, le nekaj mesecev potem pa jo je oče zaprl v klet brez oken.

V prvem pismu svojemu prijatelju 18-letna Elisabeth piše, kako je bila vesela obiska v klubu, kako se je zabavala, kako se je želela prijaviti na oglas za delo. V pismu tudi omenja, da mu bo poslala svoj naslov takoj, ko se bo preselila. Prijatelju sporoča, da si je skrajšala lase, sprašuje ga, če bosta ostala prijatelja tudi po tem, ko si bo našel dekle. V pismu piše, da se bolje ujame s fanti kot z dekleti, to pa zato, ker se dobro razume z bratom. „Brat ve za vse moje težave in jaz za njegove in nikakor ne bi mogla nič slabega reči o njem,“ je še zapisala Elisabeth.

V drugem pismu isti osebi piše o eni svojih sobotnih zabav in omenja, da so njeni prijatelji super. Prav tako opisuje, da so vsi njeni prijatelji prespali pri njej doma.

V tretjem pismu odkriva svoje načrte o tem, da se bo odselila iz hiše in živela pri svoji sestri, kar pa se žal ni zgodilo.

Fritzl razlog za spremembo zakona

"Spolno nasilje nad otroki je brezkompromisno,“ je dejal avstrijski kancler Alfred Gusenbauer, potem ko je napovedal spremembo zakona o spolnem nasilju.

Gusenbauer meni, da bi se moralo obsojenim zaradi spolnih prekrškov prepovedati stik z mladoletniki, ter dodal, da bi se kartoteke o spolnih kršiteljih morale hraniti dlje časa, kot je to običajno.

Hiša groze (Foto: Reuters)

Leta 1967 je bil Fritzl obsojen zaradi posilstva, zaporno kazen pa je tudi prestal. Po dosedanjem avstrijskem zakonu je njegova kartoteka zastarala pred 15. leti. Prav zaradi tega je kancler predlagal, da bi se po novem zakonu kartoteke spolnih prestopnikov vodile 30 let, tiste z najhujšimi zločini pa doživljenjsko.

Najvišja kazen za napad na osebo mlajšo od 15 let je v Sloveniji 10 let. Izbris obsodbe iz kazenske evidence pa je odvisen od višine izrečene kazni, pri čemer začne rok za izbris teči, ko je kazen že izvršena. Če je obsojenec v zaporu preživel od pet do 10 let, se obsodba iz evidence izbriše po 10 letih.