Nov ukrep za boljše zdravje zob odraslih

Ministrstvo želi z vzpostavitvijo preventivnih ambulant na področju odraslega zobozdravstva povečati dostopnost do preventivnih storitev za odraslo populacijo. Tako bi znižali pojavnost zobne gnilobe in bolezni obzobnih tkiv ter povečali ustno zdravje prebivalstva, pričakujejo pa tudi, da bi tako zmanjšali naval na zobno protetiko.

Kot ugotavljajo, preventivni ukrepi, ki vodijo do zmanjšanja pojavnosti zobne gnilobe in bolezni obzobnih tkiv, niso dostopni odrasli populaciji. Izjema so študenti, ki imajo do dopolnjenega 26. leta pravico do nekaterih preventivnih zobozdravstvenih storitev dvakrat letno. Polnoletni prebivalci, ki ne študirajo, pa pravice do preventivnih storitev, ki bi preprečevale nastanek kariesa in parodontalne bolezni, nimajo.

Po predlogu uvedbe zobozdravstvenih referenčnih ambulant bi se zdravstvenim timom v ambulantah pridružili še ustni higieniki. Ti opravljajo naloge v zobozdravstvu, ki so namenjene predvsem preprečevanju nastanka bolezni obzobnih tkiv in tudi zobne gnilobe. Tako bi higieniki bolnikom svetovali glede ustne higiene in jih pri tem motivirali, poleg tega pa spodbujali pri zdravem načinu življenja. Higieniki bi pri posamezniku analizirali tudi dejavnike tveganja in svetovali pri preprečevanju, opravljal bi luščenje in glajenje zobnih korenin ter nekatere druge preventivne in higienske zobozdravstvene storitve.

Poleg tega bi posebej svetovali in obravnavali tiste kronične bolnike in bolnike s posebnimi potrebami, pri katerih so zobozdravstvena tveganja zaradi bolezni večja, kot denimo pri sladkornih bolnikih in pri tistih, ki imajo fiksni ortodontski aparat.

Sicer pa je ustni higienik poklic, ki je v razvitem svetu uveljavljen že vrsto let. V Sloveniji je višja šola za ustne higienike začela delovati leta 2003, po podatkih ministrstva za zdravje pa je šolanje do leta 2010 zaključilo 30 študentov.

Koliko takšnih preventivnih ambulant bi vzpostavili, bo ugotovila delovna skupina pri ministrstvu za zdravje, ki bo podrobneje določila ta projekt. Sicer pa bi ambulante uvajali postopoma, načelno pa naj bi en ustni higienik deloval v petih zobozdravstvenih ambulantah, medtem ko je v družinskih referenčnih ambulantah ena diplomirana zdravstvena sestra na dve ambulanti.

Predstavnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v svetu Boris Kramberger je dejal, da na zavodu sicer podpirajo uvedbo zobozdravstvenih referenčnih ambulant, ob tem pa opozarja na obstoječo finančno situacijo v državi. Toliko novih kadrovskih okrepitev v zdravstvu je namreč po njegovih ocenah velik finančni zalogaj.

Sicer pa je svet na današnji seji tudi obravnaval predlog strategije razvoja zdravstvene nege in oskrbe v sistemu zdravstvenega varstva ter predlog strategije nujne medicinske pomoči in travmatološke dejavnosti za obdobje med letoma 2011 in 2020.