FOTO in VIDEO: Avstrija ne bo zaprla meje, postavila bo ograjo za nadzorovan vstop beguncev

Danes je do 18. ure v Slovenijo vstopilo 6889 beguncev in migrantov, od 16. oktobra 2015 pa 94.444. V torek sta zaradi množičnega prehajanja zelene meje zlasti na območju Rigonc Slovenija in Hrvaška vpeljali nov sistem sprejemanja beguncev in migrantov, s tem pa pospešili njihov pretok čez državo. Zaradi novega sistema v Rigoncah od torka zvečer ni več migrantov.

V Dobovi je sicer v namestitvenem centru prišlo tudi do napetosti, ko so begunci zakurili ogenj in so ga gasilci skušali pogasiti. Gasilci so namreč naleteli na odpor, vanje so metali kamenje, poškodovali so eno gasilsko vozilo.

Nov sistem, ki so ga testno izvedli v torek popoldne in danes ponovili, po oceni državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Boštjana Šefica deluje odlično. Skrajšali so postopek obravnave migrantov, razbremenili policiste, kriminaliste, pripadnike civilne zaščite, humanitarnih organizacij in prostovoljce.

Kako deluje nov sistem?

Po novem dogovoru vlak iz Hrvaške migrante pripelje na železniški mejni prehod Dobova, tam izstopijo, po opravljenih osnovnih policijskih postopkih, zdravstveni in humanitarni oskrbi na železniškem mejnem prehodu pa prestopijo na slovenski vlak, ki jih odpelje v Šentilj, kjer jih registrirajo, nato pa predajo Avstriji. 

Tako je zdaj najbolj obremenjena vstopna točka za migrante železniški mejni prehod Dobova, najbolj obremenjena izstopna točka pa Šentilj.

Avstrija zaenkrat postavlja prepreke, ne ograje

Ker od tam nekateri migranti avstrijsko mejo prečkajo mimo policistov kar sami nadaljujejo pot proti Avstriji, avstrijske oblasti načrtujejo postavitev fizičnih preprek, ki bi takšno prehajanje onemogočile. Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je danes napovedala, da bodo začeli na meji s Slovenijo postavljati tehnične zapore, ob tem pa poudarila, da ne gre za zaprtje meje ali postavljanje ograje, temveč le ovir, da bi zagotovili urejen in nadzorovan vstop beguncev.

To je potrdil tudi državni sekretar notranjega ministrstva Boštjan Šefic, ki je pojasnil, da gre za postavitev nizkih ograj oz. preprek z namenom regulacije prihoda migrantov iz Slovenije v Avstrijo. S tem želijo doseči, da je skupina migrantov pravilno usmerjena, da lahko sprejem in evidentiranje potekata normalno, je še dodal. Povedal je, da ne pričakuje, da bi to upočasnilo pretok migrantov, temveč ga lahko zaradi boljše organizacije še pospeši.

Dovolj podpisov za referendum

V pomoč pri reševanju begunske situacije je danes vključenih več kot 600 slovenskih vojakov, večina jih na zahtevo policije pomaga pri širšem varovanju državne meje. Ravno v teh dneh bi moral začeti veljati spremenjen zakon o obrambi, ki omogoča podelitev dodatnih pooblastil vojski, a so predstavniki Radia Študent v DZ vložili zbrane podpise za začetek referendumskega postopka, to pa so v državnem zboru označili za nedržavotvorno, neodgovorno in nerazumno. Spremenjeni člen je tako "zamrznjen", pravi Šefic, kar za zdaj ne predstavlja težav, saj lahko tudi po pet vojakov deluje pod okriljem enega policista. Težave bi nastopile v primeru bistvenega poslabšanja razmer.

Ukrepi, če bi se kriza zaostrovala

Danes se je sestal tudi svet za nacionalno varnost. Po seji je premier Miro Cerar dejal, da bo vlada na četrtkovi seji obravnavala vse možne ukrepe, ki jih bo treba sprejeti ob morebitnem neupoštevanju zavez z nedeljskega mini vrha EU-Balkan. Sam je pripravljen storiti vse, da se zavaruje slovenske interese in lokalno prebivalstvo, je dejal.

Kot je poudaril, je Slovenija meja Evrope, zato je "naša dolžnost, da jo varujemo, tudi v korist drugih držav". "Slovenija je branik evropske kulture," je še poudaril premier Cerar in dodal, da se država obnaša evropsko, solidarno in konstruktivno. A beguncem, kot pravi, ne moremo preprečiti njihove poti v želene države. "Če jim to preprečujemo, postanejo nezadovoljni, včasih tudi agresivni," je še dejal.

Cerar Janši očita nedržavotvornost

Cerar se je zelo kritično odzval tudi na pismo predsednika največje opozicijske stranke SDS Janeza Janše, ki na sejo sveta kljub vabilom ni prišel, nato pa je v pismu pojasnil vzroke za to. Janša je potegnil vzporednice z letom 1991, ko se je Slovenija soočila z agresorjem, predlagal pa je tudi več predlogov za rešitev krize.

Cerar je odgovoril, da gre za predloge, ki so jih že slišali, in jih v večini že zdavnaj upoštevali, nekatere so tudi že izvedli, zato je to "trkanje na odprta vrata". Cerar je pismo videl kot "poskus delitve Slovencev v času, ki je za nas usodnega pomena, ko moramo delovati skupaj". To se mu zdi nedržavotvorno.

Dogajanje smo ves dan spremljali v živo:

21.42: V nastanitvenem centru v Šentilju se trenutno nahaja okoli 3200 oseb, ki so tja prispele s tremi vlaki iz Dobove med 19.00 in 21.00 uro, so sporočili s PU Maribor. Sprejemna centra v Središču ob Dravi in Gruškovju sta prazna.

Juncker in Faymann: V Evropi ni prostora za ograje

20.21: Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in avstrijski kancler Werner Faymann sta danes opozorila, da ograje niso dobrodošle v Evropski uniji

Strinjala sta se, da je potrebna takojšnja uresničitev vseh odločitev Evropskega sveta in nedeljskega mini vrha EU-Balkan, da bi se izognili človeški tragediji na Zahodnem Balkanu. Še posebej je treba takoj uresničiti zavezo o zagotovitvi kapacitet za 50.000 ljudi na balkanski begunski poti.

Juncker je Faymanna pozval k tesnemu sodelovanju s komisijo in Visokim komisariatom ZN za begunce, da se ta cilj doseže čim prej, vključno z avstrijskim prispevkom, so sporočili iz Bruslja.

Strinjala sta se tudi, da so v duhu omenjenega mini vrha ključnega pomena stalni stiki med voditelji in nacionalnimi kontaktnimi osebami. Dodali so še, da je komisija za četrtek popoldne organizirala videokonferenco z vsemi kontaktnimi osebami za izmenjavo informacij o begunski krizi, na kateri bodo ocenili napredek.

Faymann je nato tudi v pogovoru za avstrijsko televizijo zatrdil, da Avstrija ne bo postavila ograje na meji s Slovenijo in Madžarsko.

Tehnične ovire na slovenski meji je predlagala notranja ministrica in ona se mora z Nemčijo pogovoriti, ali so potrebne kakšne spremembe pri nadzoru meje, je še dejal kancler in dodal, da ne bo niti enega begunca manj, ne glede na to, ali postavimo tehnične ovire ali spremenimo nadzor. "Kdor si to predstavlja, meče ljudem pesek v oči," je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA dejal Faymann.

Mednarodni železniški mejni prehod Dobova postaja najbolj prometna vstopna točka

20.09: Mednarodni železniški mejni prehod Dobova postaja najbolj prometna vstopna točka za migrante, ki prihajajo s Hrvaške. Dopoldne so tja s tremi vlaki pripeljali že 3600 migrantov, popoldne novega z okoli 1200, zvečer pričakujejo še enega. Večino so jih že prepeljali do Šentilja, od koder pa je popoldne proti Avstriji krenila nova skupina 3255 ljudi.

DOBOVA

Po treh dopoldanskih s skupaj 3600 begunci je popoldne na mednarodni železniški mejni prehod Dobova v spremstvu hrvaških policistov prispel še en vlak s 1246 migranti. Hrvaški varnostni organi so ob tem slovenske kolege obvestili, da bo zvečer pripeljal še en vlak, v katerem naj bi bilo 1057 migrantov.

Kot so pojasnili na novomeški policijski upravi, so po opravljenih osnovnih policijskih postopkih, zdravstveni in humanitarni oskrbi na železniškem mejnem prehodu, tudi popoldne prispeli migranti že prestopili na vlak in v spremstvu slovenskih policistov nadaljevali pot proti Šentilju. V začasnem centru se še vedno nahaja 800, v novem centru v Dobovi pa okoli 1500 migrantov.

BREŽICE

Ob 18. uri je bilo v sprejemnem centru Brežice še okoli 1500 migrantov.

RIGONCE

Mejni prehod Rigonce je za osebna vozila ponovno odprt v obe smeri, saj tam od torka zvečer ni več migrantov.

ŠENTILJ

Avstrijski varnostni organi so danes zjutraj okoli 8. ure sprejeli 4384 migrantov. Popoldne okoli 16.30 ure se je proti meji z odpravilo še 3255 migrantov, ki tudi čakajo na vstop. V nastanitvenem centru v Šentilju se tako po podatkih mariborske policijske uprave trenutno nahaja še okoli 250 migrantov.

GORNJA RADGONA

Tretja skupina 659 migrantov, ki je danes zapustila nastanitveni center v Gornji Radgoni je bila okoli 17.30 ure sprejeta v Avstrijo. Avstrijski varnostni organi so tako tam po podatkih murskosoboške policijske uprave danes v treh skupinah sprejeli 1805 migrantov. V Gornjo Radgono so iz Vrhnike okoli 17.30 ure pripeljali 938 migrantov.

LENDAVA/PETIŠOVCI/DOLGA VAS/GRUŠKOVJE/SREDIŠČE OB DRAVI

V nastanitvenem centru v Lendavi ter v sprejemnem centru v Petišovcih in Dolgi vasi trenutno ni migrantov. Tudi v sprejemnih centrih Gruškovje in Središče ob Dravi ta trenutek ni migrantov.

Evropski parlament o 'pametnih mejah'

20.00: Evropski parlament je danes razpravljal o načrtu, po katerem bi zunanje meje EU v prihodnje postale "pametne", varnejše in bolje nadzorovane. "Moja država Slovenija je te dni pod izjemnimi pritiski. Avstrija je zjutraj napovedala gradnjo ograje na meji s Slovenijo. Schengen bo s takim ukrepom resno ogrožen. Bojim se, kako se bo odzvala Slovenija. Prisiljena bo razmišljati o podobnih ukrepih na meji s Hrvaško," je opozorila evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD), sicer soporočevalka parlamenta o t. i. pametnih mejah.

Z njenim opozorilom, da ograje znotraj držav schengna in tudi sicer - na primer na zunanjih mejah unije - niso rešitev, se je strinjala evropska poslanka iz Avstrije Angelika Mlinar, ki pripada avstrijski stranki NEOS in v Evropskem parlamentu politični skupini liberalcev (Alde). Opevane "pametne meje" so po njenem prej "neumne meje", schengen in na sploh svoboda gibanja pa sta v veliki nevarnosti.

Mlinarjeva je sicer zelo kritična do avstrijske vlade zaradi napovedi o gradnji ograje na meji s Slovenijo. "Če se naša notranja ministrica ne spomni ničesar boljšega, kot da denar porablja za nesmiselne ograje, je čas, da odstopi," je sporočila in menila, da bi bilo veliko bolje, če bi s tem denarjem gradili begunska taborišča v Turčiji, Jordaniji in Libanonu.

Na novico iz Avstrije se je odzval tudi vodja Alde v Evropskem parlamentu Guy Verhofstadt, ki je državo obtožil, da "od znotraj uničuje območje schengna". "Namesto da gradijo ograje, bi morali Avstrijci Slovencem pomagati zaščititi njihove meje (...) ali pa zidake svojih tako imenovanih ograj uporabiti za gradnjo šol v begunskih taboriščih!"

Kaj so pametne meje?

Pri t. i. pametnih mejah gre sicer za kombinacijo novosti, ki zadevajo preverjanje potnikov iz tretjih držav ob njihovem vstopu v območje schengna. Te naj bi - vsaj po zatrjevanju Evropske komisije - naredile evropske meje varnejše in obenem atraktivnejše, saj bi omogočile hitrejše prečkanje mej tistim, ki pogosto prihajajo v EU, a mnogim poslancem se odpira vrsta vprašanj in dvomov.

Motijo jih vrtoglavi stroški projekta, saj naj bi stal 800 milijonov evrov. Opozarjajo, da bi veljalo namesto tega bolje izkoristiti že obstoječe sisteme zbiranja in izmenjave podatkov o potnikih. Pomisleki obstajajo glede varovanja podatkov, saj naj bi imeli dostop do osebnih podatkov potnikov pravosodni organi, in pa glede tega, da gre za še en korak v smeri "trdnjave Evrope".

Na Češkem več tisoč ljudi protestira proti beguncem

19.55: V več velikih čeških mestih je danes več tisoč ljudi protestiralo proti sprejemu migrantov in beguncev. Do protestov prihaja teden dni po tem, ko so Združeni narodi Češko kritizirali zaradi ponižujočega ravnanja z begunci.

Čehi so protestirali proti sprejemu beguncev in migrantov:

Po različnih ocenah se je skupno med 3000 in 5000 ljudi zbralo na protestih v Pragi, Brnu, Liberecu in Ostravi na današnji praznik dneva neodvisnosti.

V Pragi je morala posredovati policija, da je ločila okoli tisoč udeležencev protesta proti beguncem in kakih sto ljudi, ki so se udeležili protiprotesta.

"Zaprite meje!", "Branimo Evropo", je pisalo na transparentih. Udeležence zborovanja v Pragi je nagovoril tudi ustanovitelj nemškega protislamskega gibanja Pegida Lutz Bachmann.

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Zeid al Husein je minuli teden češke oblasti obtožil, da sistematično zadržujejo migrante in begunce v ponižujočih razmerah, da bi jih odvrnili od vstopa v državo ali želje, da bi ostali na Češkem. Češki predsednik Miloš Zeman je kritike zavrnil in znova opozoril na grožnjo islamskega fundamentalizma.

19.52: V sprejemnem centru v Špilju v Avstriji je bilo ob 19. uri okoli 6000 beguncev. V avstrijski Radgoni pa okoli 900 beguncev, je sporočila policija avstrijske Štajerske. Dodali so, da si avstrijski organi prizadevajo, da bi vse v prihodnjih urah namestili v začasne namestitvene centre.

Kot so še dodali, sklicujoč se na slovensko policijo, naj bi bilo v sprejemnemu centru v Šentilju ob 19. uri po podatkih slovenske policije še okoli 250 beguncev.

19.07: Avstrijski varnostni organi so danes zjutraj okoli 8.00 ure sprejeli 4384 migrantov. Popoldne okoli 16.30 ure se je proti meji z Republiko Avstrijo odpravilo še 3255 migrantov, ki tudi čakajo na vstop. V nastanitvenem centru v Šentilju se trenutno nahaja okoli 250 migrantov, so sporočili s PU Maribor.

Do 18. ure v državo vstopilo 6889 beguncev in migrantov

18.52: V Slovenijo je od 16. oktobra 2015 do danes, 28. oktobra, do 18. ure, vstopilo 94.444 migrantov.

Število migrantov, ki so vstopili na območje Slovenije do 28. 10. 2015 do 18:

Število migrantov v sprejemnih centrih na dan 28. 10. 2015 ob 18. uri:

Število migrantov v namestitvenih centrih na dan 28. 10. 2015 ob 18. uri:

Število migrantov, ki so zapustili Slovenijo (predaja avstrijskim varnostnim organom in drugo) do 28. 10. 2015 do 18. ure:

18.44: Na mejni prehod za mednarodni železniški promet Dobova je v spremstvu hrvaških policistov danes ob 15.30 pripeljal vlak s 1246 migranti. Po opravljenih osnovnih policijskih postopkih, zdravstveni in humanitarni oskrbi na železniškem mejnem prehodu, so tujci prestopili na vlak in v spremstvu slovenskih policistov nadaljevali pot proti Šentilju, so sporočili iz PU Novo mesto.

Hrvaški varnostni organi so jih obvestili, da bo okoli 19. ure v Dobovo pripeljal naslednji vlak, v katerem naj bi bilo 1057 migrantov.                                                                          

Ob 18. uri je bilo v sprejemnem centru Brežice še okoli 1500 migrantov, v začasnem centru v Dobovi 800 in v novem centru v Dobovi okoli 1500.

Lokali in gostišča v Šentilju samevajo

18.21: Odkar je zaradi prehajanja beguncev stari mejni prehod Šentilj na regionalni cesti zaprt, se je promet v bližnjih lokalnih in gostiščih občutno zmanjšal. V Pekarni Šentilj na območju starega mejnega prehoda so za STA povedali, da je v zadnjih dneh promet upadel za okoli 90 odstotkov. Predvsem ni več gostov iz Avstrije. Pozno popoldne je bilo v njem denimo nekaj novinarjev, ki spremljajo dogajanje na slovenski-avstrijski meji.

18.20: Po podatkih Policijske uprave Maribor je trenutno v nastanitvenem centru v Šentilju še okoli 250 oseb. Okoli 16.30 se je namreč od tam proti Avstriji odpravilo okoli 3300 oseb.

18.12: Tretja skupina 659 migrantov, ki je danes zapustila nastanitveni center v Gornji Radgoni, je bila okrog 17.30 ure sprejeta v Republiko Avstrijo. Tako so avstrijski varnostni organi v Gornji Radgoni danes v treh skupinah sprejeli 1805 migrantov, so sporočili s PU Murska Sobota.

V nastanitveni center v Gornjo Radgono so iz Vrhnike okrog 17.30 ure prepeljali in nastanili 938 migrantov.

V nastanitvenem centru v Lendavi, v sprejemnem centru v Petišovcih in Dolgi vasi trenutno ni migrantov.

V nekdanji tovarni Beti ostaja na to mrzlo noč le manjša skupina beguncev. Precej večja je še v bližnjem šotorišču pic.twitter.com/tfVeillnd1

— Vitomir Petrović (@VitomirPetrovic) October 28, 2015

'Policistom bo poplačana vsaka nadura'

18.03: Generalni direktor policije Marjan Fank je danes obiskal območje Brežic, kjer se je srečal s pripadniki posebne policijske enote in ostalimi policisti, ki že dva tedna delajo v izredno težkih pogojih.

"Policisti posebnih policijskih enot so te dni izpostavljeni izredno težkim delovnim razmeram, varnostno zahtevnim situacijam, pogosto tudi dežju in nizkim temperaturam, po drugi strani pa tudi različnim situacijam in človeškim zgodbam, ki se jih dotaknejo," so v izjavi za javnost sporočili s Policije. Ob srečanju z njimi se jim je Fank zahvalil za njihov prispevek, za izjemno predano delo, ter jim izrazil vso podporo. Zagotovil jim je, da jim bo vsaka nadura poplačana in da bo osebno stal za tem zagotovilom.

Kot je še poudaril, bi si želel napovedati, da bodo kmalu razbremenjeni, a žal to ni mogoče. "Vsi delamo po svojih najboljših močeh, vsak na svojem področju in vsi si želimo, da bi se situacija čim prej izboljšala in bi se
lahko vsi skupaj vrnili k svojemu ustaljenemu in bolj umirjenemu načinu življenja, predvsem pa k svojim družinam in prijateljem, ki so v teh dneh, žal, bolj kot ne odrinjeni na stran."

Policisti so še zapisali, da je generalni direktor policiste povprašal, ali lahko zanje še kar koli stori, ti pa so dejali, da "moramo enostavno zdržati skupaj in do konca."

17.55: Prvi mož policije Marjan Fank je po prihodu prvih petih nemških policistov, ki bodo Sloveniji pomagali pri obvladovanju begunske krize, dejal, da je pri sodelovanju tujih policistov pomembno predvsem to, da bodo videli razmere na terenu in te informacije sporočili v svoje države. To je priložnost, da Evropa spozna pravo stanje, je dejal.

Pri pomoči tujih policistov v Sloveniji ni toliko pomembno njihovo število, ampak to, da sami vidijo razmere in da bodo njihove države spoznale, koliko je beguncev, kakšne so razmere in kako Slovenija obvladuje stanje, je na Obrežju, kjer sprejel nemške policiste, dejal generalni direktor policije Fank.

Pri tem je opozoril, da se po Evropi širijo dezinformacije glede begunske krize, česar si po njegovem mnenju nihče ne želi. Sedaj je po njegovem mnenju priložnost, da Evropa spozna pravo stanje na terenu.

Nihče ne govori o zapiranju meja, temveč o zagotavljanju nadziranega prehoda

Sicer pa nihče, ne Nemčija ne Avstrija in ne Slovenija ne govori o zapiranju meja, kar se po njegovem tudi ne bo zgodilo.

Seveda pa vsi govorijo o okrepljenem nadzoru migrantskega toka, kar pomeni, da bosta Avstrija in Nemčija, in zagotovo bo temu sledila tudi Slovenija, na svojih prehodnih mestih s tehničnimi sredstvi in tudi ograjami zagotovili nadziran prehod kritičnih mejnih območij. Sicer pa ne gre za zapiranje meja na celotni zeleni meji, je še pojasnil Fank.

Pri napovedanem zavarovanju meja ne gre za ograjevanje, temveč morajo države stanje na mejah nadzorovati in obvladati.

Policisti pomagali poškodovanemu fantku

17.48: Policisti so pri spremstvu beguncev do mejnega prehoda Šentilj pomagali fantku s poškodovano nogo, ki je na poti večkrat tudi padel, poroča Sindikat policistov Slovenije. Policisti so fantka posedli v vozilo ter ga odpeljali do šotorov.

Nemčija je do 13. novembra podaljšala nadzor na meji

17.40: Nemčija je zaradi še vedno trajajočega navala beguncev nadzor na svoji meji podaljšala do 13. novembra. Berlin je o tem tudi pisno obvestil Evropsko komisijo, danes poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Kot je v pismu po navedbah dpa zapisal nemški notranji minister Thomas de Maiziere, namerava Nemčija, če se razmere bistvene ne bodo spremenile, nadzor na meji sprva ohraniti za skupno tri mesece. Nemčija je nadzor na meji v luči begunske krize uvedla 13. septembra.

'Pobuda za referendum je v danih, izjemno zahtevnih razmerah, skrajno neodgovorna in nedržavotvorna'

17.33: Iz poslanskih klopi prihajajo kritike pobude za začetek zbiranja podpisov za referendum o dopolnitvi zakona o obrambi, ki predvideva možnost dodelitve dodatnih pooblastil vojski pri varovanju meje (vnos ob 15.59). Pobudo so označili za nedržavotvorno in nerazumno, predlagatelje pa spomnili na odgovornost.

Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je že v torek spomnila, da po ustavni ureditvi možnost pobude za referendum obstaja, "je pa v danih, izjemno zahtevnih razmerah, skrajno neodgovorna in nedržavotvorna". O tem, ali bi DZ v skladu z ustavno ureditvijo na referendumskem področju lahko preprečil referendum, je povedala, da je to odločitev predsednika DZ Milana Brgleza. Kustec Lipicerjeva verjame, da bo odločitev v tem smislu tudi sprejel.

Če se bo izkazalo, da ima pomislek skupine predlagateljev referenduma ustrezno pravno težo, po besedah Kustec Lipicerjeve ta rešitev ni ustrezna in bodo iskali druge ukrepe v isti smeri. Na vloženo pobudo se sicer SMC danes še ni odzvala.

'Predlagatelj zakona je želel zagotoviti varnost državljanov'

Vlagatelji pobude za referendum bi morali po presoji vodje poslancev DeSUS Franca Jurše ob socialnem in humanitarnem čutu do beguncev temeljito razmisliti tudi o varnostnem vidiku tega vprašanja. S pooblastili, ki bi jih vojska lahko dobila, se po ocenah Jurše ne posega pregloboko in v smer izkoriščanja vojske v druge namene. Predlagatelj zakona je namreč želel zagotoviti varnost državljanov, je spomnil Jurša.

Združena levica: Predlagani ukrep je neprimeren in ustavno sporen

V poslanski skupini ZL pozdravljajo pobudo za začetek postopkov za zahtevo referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi oz. "iniciativo civilne družbe, ki je uperjena proti militarizaciji družbe". Kot ocenjujejo, je predlagani ukrep neprimeren in ustavno sporen, vladna koalicija pa ga je, kot navajajo, s pomočjo opozicije sprejela brez javne razprave.

Poslanska skupina ZL je bila namreč edina, ki minuli teden ni podprla predloga dopolnitve zakona o obrambi. Danes so v sporočilu za javnost spomnili, da je vlada pred osmimi dnevi po celonočnem zasedanju sporočila javnosti, da ne vidi druge možnosti, kot da poseže v sam koncept obrambe države ter z dopolnitvijo zakona o obrambi vojski podeli policijska pooblastila in jo aktivira za širše varovanje državnih mej in nadzorovanje toka beguncev.

V ZL so ocenili, da je predlagani ukrep neprimeren in ustavno sporen, predvsem v tistem delu, ki opredeljuje policijska pooblastila vojske in s katerimi se vojski omogoča tudi delovanje v notranjosti državnega ozemlja ter odpira pot za obvladovanje skupin in množic znotraj državnih meja. Poleg tega vlada ni ne sprejela ne opredelila jasnega kriterija, kdaj je mogoče uporabiti zakon, so opozorili v ZL.

Če bi se vlada Mira Cerarja na položaj z begunci resnično želela odzvati primerno, bi to lahko po mnenju ZL uredila z interventnim zakonom, ki bi bil uporabljen le enkratno, z jasnimi določili glede njegove uporabe.

V ZL še navajajo, da vlada na njihove pomisleke glede dopolnitve zakona ni ponudila zadovoljivega odgovora. Stališču ZL so v dnevih po sprejemu zakona pritrdili številni policijski in vojaški strokovnjaki ter opozorili, da sedaj veljavni zakon o obrambi že omogoča sodelovanje vojske s policijo pri varovanju schengenske meje ter da potrebe po spreminjanju krovnega zakona ni bilo, so še spomnili v ZL.

Od začetka leta iz Turčije na grške otoke prispelo več kot 545.000 beguncev in migrantov

17.25: V celinsko Grčijo še naprej prihajajo begunci. V Pirej sta danes prispela dva trajekta s 3173 migranti in begunci na krovu. Ti so v Pirej prispeli z grških otokov Lezbos in Hios, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočila tamkajšnja obalna straža.

Po podatkih grških oblasti je od začetka leta iz Turčije na grške otoke na vzhodu Egejskega morja prispelo več kot 545.000 beguncev in migrantov. Po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce celo več kot 560.000, večina iz Sirije.

Umrla dva otroka, pogrešajo še tri

Z otoka Lezbosa danes ponovno poročajo o smrti dveh begunskih otrok. Otroka sta skupaj z okoli 40 migranti s čolnom prispela na otok. Obalna straža je na čolnu odkrila nezavestna otroka, vsi poskusi oživljanja pa so bili zaman.

V bližini otokov Samos in Agatonisi pa sta se v vetrovnem vremenu prevrnila dva čolna, pogrešajo šest ljudi, od tega tri otroke, še poroča dpa.

Letos čez Makedonijo že 424.000 beguncev in migrantov

17.05: Letos je čez Makedonijo potovalo več kot 424.000 beguncev in migrantov, številke pa dnevno rastejo, je sporočila Lidija Velkovska, predstavnica makedonskega notranjega ministrstva. "Registracija beguncev in migrantov je pomemben del varovanja narodne in krajevne varnosti. Moramo vpeljati registracije s fotografiranjem za vse tiste, ki želijo prečkati državo," je dodala. 

'S tem členom, ki je bil predviden, je bilo mišljeno, da bo vojska samo še dodatna pomoč policiji'

16.54: Ministrica za obrambo Andreja Katič je ob vložitvi pobude za začetek zbiranja podpisov pod zahtevo za referendum o dopolnitvi zakona o obrambi (vnos ob 15.59) dejala, da je to demokratična pravica, "odločili so se, kot so se". Po njenih besedah sicer MNZ in vlada za zdaj ocenjujeta, da aktivacija novega člena še ni potrebna. "Lahko pa se stanje spremeni in to zna povzročiti tudi probleme," je dodala.

"Vojska trenutno dobro sodeluje s policijo na podlagi obstoječega zakona o obrambi. S tem členom, ki je bil predviden, je bilo mišljeno, da bo vojska samo še dodatna pomoč policiji. Verjetno bomo morali to pomoč policije, če bo potrebna, zdaj zagotoviti drugače, ne s slovensko vojsko," je ocenila ministrica.

O tem, kako naprej, bo vlada po njenih besedah verjetno razpravljala v četrtek. "Ima pa že predvidene različne ukrepe, ki naj bi se stopnjevali. Sedaj pač eden izmed teh verjetno odpade," je ugotovila.

Že zdaj je potreba po logistični podpori vojske, ljudje so utrujeni

Že sedaj je po njenih besedah možno opaziti manjšo potrebo po logistični podpori vojske civilni zaščiti, ker se ne postavljajo novi nastanitveni centri, tako da so te sile preusmerili na pomoč policiji pri izvajanju nadzora na državni meji.

"Tu ne ocenjujemo, da se bodo potrebe zmanjševale, ker bo treba izvajati rotacije, ljudje so utrujeni. Kot sem danes na terenu slišala neposredno iz ust policistov in vojakov, je sodelovanje dobro, potrebno in ga načrtujemo tudi v prihodnje," je dodala.

Povprečno je dnevno na ozemlju celotne Slovenije aktiviranih od 500 do 700 vojakov v pomoč policiji in ministrstvu za notranje zadeve, okrog 50 pa v pomoč civilni zaščiti, je še navedla Katičeva.

Brglez: Pobudniki referenduma se ne zavedajo resnosti položaja

16.23: Predsednik DZ Milan Brglez obžaluje potezo pobudnikov referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi (vnos ob 15.59), so sporočili iz njegovega kabineta. Po Brglezovem mnenju bo glavna posledica morebitne neuveljavitve zakona to, da slovenska vojska ne bo mogla intenzivneje pomagati policistom na terenu, ki so zaradi neutrudnega dela že zdaj na robu svojih moči.

V DZ pobuda za zbiranje podpisov za referendum

15.59: Predstavniki Radia Študent so v DZ vložili več kot 3000 podpisov državljanov za začetek zbiranja 40.000 podpisov pod zahtevo referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi.

Po besedah odgovorne urednice Radia Študent Martine Dervarič je bilo zbiranje podpisov kar naporno, sedemdnevni rok pa kratek. Čeprav je na začetku kazalo slabo, jim je nazadnje vendarle uspelo, podpise pa so zbirali na različnih koncih države.

Če je pobuda vložena v skladu z zakonom, predsednik DZ v sedmih dneh o njej obvesti ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, in določi koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi za zahtevo za razpis referenduma. Potrebnih je najmanj 40.000 overovljenih podpisov.

Ustavne spremembe referendumske ureditve sicer med drugim ne dopuščajo referenduma o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. Ali vsebina dopolnitve zakona o obrambi sodi med to določbo, ni povsem enoznačno. O tem sicer odloči DZ.

Kot so prepričani pobudniki referenduma, se z omenjeno dopolnitvijo begunce in nenadzorovane prehode državne meje izkorišča za militarizacijo slovenske družbe in države, ki naj bi jo konec osemdesetih let prejšnjega stoletja utemeljila prav mirovniška civilna gibanja za demokracijo in človekove pravice.

Dopolnitev zakona o obrambi namreč omogoča, da lahko DZ - če to zahtevajo varnostne razmere - na predlog vlade odloči, da pripadniki Slovenske vojske skupaj s policijo izjemoma pri širšem varovanju državne meje tudi opozarjajo, napotujejo, začasno omejujejo gibanje oseb ter sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic.

15.58: Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je danes ob obisku Šentilja ocenila, da tam sodelovanje na terenu poteka "izjemno dobro". Z avstrijskimi varnostnimi organi se po njenih besedah dogovarjajo tako o številu beguncev kot o času prehajanja meje, medtem ko s hrvaškimi varnostnimi organi po njenih besedah ni mogoč dogovor glede števila beguncev.

S hrvaško policijo poteka informiranje, prihode časovno najavljajo, vendar v tem trenutku manjka bistveni element, torej da ni dogovora o številu oseb, ki bodo prešli čez mejo, je dejala ministrica. Dodala je, da takšen prehod informacij, kot je sedaj vzpostavljen s Hrvaško, slovenski strani "bistveno ne olajšuje situacije", glede na to, da neomejen pretok migrantov skozi Slovenijo ni mogoč.

Zato slovenska policija po njenih besedah vlaga izjemne napore v dobro sodelovanje z avstrijskimi varnostnimi organi, kar je v tem trenutku po njenem bistvenega pomena, da zagotovijo tisto pretočnost, ki ne bi povzročila izrednih situacij na slovenskih vstopnih in izstopnih točkah.

Na Šentilju policija odlično opravlja svoje delo, občani so varni

V Šentilju, kjer begunci vlak zapustijo na železniški postaji in morajo do mejnega prehoda in tamkajšnjega namestitvenega centra pešačiti, pa je ministrica po pogovorih s šentiljskim županom Štefanom Žvabom dejala, da trenutno potekajo aktivni pogovori o rešitvah na terenu. S Slovenskimi železnicami se dogovarjajo o možnosti vzpostavitve začasnega perona bližje namestitvenemu centru za begunce, kar bi razbremenilo tudi lokalno skupnost.

Na Šentilju po besedah ministrice policija odlično opravlja svoje delo in obvladuje situacijo, tako da so po njenih besedah občani varni. Prav tako izjemne napore vlagajo vojska, zdravstvene službe, humanitarni delavci in drugi prostovoljci, tudi sodelovanje med policijo in vojsko je, kot prav ministrica, izjemno dobro. Potrdila je, da ves čas v sodelovanju z avstrijskimi varnostnimi organi potekajo pogovori tudi o tem, da bi nekoliko razbremenili šentiljski center.

15.47: Na območju zelene meje pri Rigoncah so se razmere umirile, saj od torka zvečer tam niso beležili novih prebežnikov, za ves promet so že odprli tudi mejni prehod. Medtem so v Dobovo danes prišli že trije vlaki s skupaj 3600 migranti. Begunci iz Gornje Radgone so že prestopili mejo z Avstrijo, v Šentilju pa je trenutno več kot 3000 ljudi.

V nastanitvenem centru v Šentilju se trenutno nahaja 3255 oseb, ki so danes dopoldan prispele z vlaki in avtobusi, so sporočili s PU Maribor. Sprejemna centra Središče ob Dravi in Gruškovje sta prazna.

15.00: Na novinarski konferenci sta o aktualnem dogajanju spregovorila državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic in poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan.

Kot je pojasnil Šefic, so že v torek brez problema izpeljali postopek prihoda in oskrbe migrantov v Dobovi, kjer so vstopili na slovenski vlak in se z njim odpeljali na Šentilj. Tam so jih registrirali. Enako brez težave so po njegovih besedah ponovili tudi danes dopoldne.

Tudi sodelovanje s hrvaško stranjo je po njegovih besedah ustrezno in so z njim zadovoljni. Skrajšali so celoten postopek obravnave migrantov, razbremenili policiste, kriminaliste, pripadnike civilne zaščite, humanitarnih organizacij in prostovoljce, je pojasnil.

Zdaj se, kot je navedel, dogovarjajo, da bi se organizirali tako, da bi registracijo testno izvedli tudi v Dobovi. S tem namenom so okrepili policijske sile in povečali število registracijskih mest. Ta način želijo preizkusiti tudi zato, da ker je tudi Šentilj zelo obremenjen in ne želijo, da bi tam prišlo do težav. Če bosta sprejemljiva oba načina, bodo uporabljali oba, je napovedal.

'Avstrija ne gradi meje, postavlja nizke prepreke'

O gradnji ovir na avstrijski meji je povedal, da "Avstrija ne gradi meje."  Ob tem je navedel pojasnila avstrijske notranje ministrice Johanne Mikl-Leitner, da gre za postavitev nizkih ograj oz. preprek z namenom regulacije prihoda migrantov iz Slovenije v Avstrijo. S tem želijo doseči, da je skupina migrantov pravilno usmerjena, da lahko sprejem in evidentiranje potekata normalno, je še dodal. "Imeli so težave, saj so ljudje prehajali v državo mimo uradih prehodov," je povedal.

Več držav bo k nam napotilo svoje policiste

Po dogovoru na nedeljskem mini vrhu v Bruslju naj bi Sloveniji na pomoč prišlo 400 policistov. Za zdaj še ni točno znano, koliko policistov bo prišlo iz vsake države, ki je ponudila pomoč, Šefic poudarja, da je to tudi stvar postopkov posameznih držav.

Zdaj v Sloveniji delujejo že policisti z Avstrije in Nemčije, pričakujejo pa še 20 čeških, 30 slovaških in 50 madžarskih policistov. Policiste je napovedala tudi Francija, Slovenija ji je predlagala, naj k nam napoti 50 policistov, a odgovora še ni. Z Italijani se dogovarjajo o napotitvi 20 policistov. Prav tako bodo policisti prišli tudi iz Španije, tudi z njimi se še dogovarjajo o njihovem številu. Policijsko pomoč sta za zdaj neuradno napovedali tudi Litva in Estonija. V četrtek oziroma najpozneje v petek bodo na terenu tudi uslužbenci finančne uprave.

V Slovenijo do danes vstopilo 92.150 migrantov

Do 12. ure je v Slovenijo vstopilo 92.150 migrantov, samo danes 4595. Pri obdelavi podatkov opažajo, da je moških nekoliko manj kot v prejšnjih dneh, več pa je žensk in mladoletnikov. Še vedno prevladujejo prebežniki iz Sirije

Včeraj so zabeležili 6900 vstopov, predvčerajšnjem 8600 in še nekaj. "Gre za rahel upad, a prav optimisti glede samega pritoka ne moremo biti, ker je na zahodno-balkanski poti še veliko migrantov," je povedal.

V zadnjih 24 urah je bilo na terenu 1550 policistov, opoldne je Slovenska vojska na terenu imela 235 vojakov.

Slovenska vojska pripravi 4500 obrokov dnevno

Šestan je povedal, da na lokacije dovažajo toplo vodo za pripravo napitkov in hrane, vojska pripravi 4500 obrokov dnevno.

"Veliko je prostovoljcev, ki se ne želijo podrediti strukturi. Dokler ne naredijo zmede, ni težava, a boljše bi bilo, da se vključijo v organizirano pomoč, saj bo tako bolj efektivna," je dodal.

Bo zaradi preprek na avstrijski meji počasnejši pretok migrantov?

Šefic je povedal, da glede preprek na avstrijski meji ne verjame, da bi prinesle upočasnjen pretok beguncev in migrantov, saj bo zaradi večje organizacije pretok hitrejši.

Ali tudi Slovenija razmišlja o ovirah na meji?

Če bodo šle zadeve na slabše in če ne bodo upoštevani dogovori mini-vrha, bo Slovenija povečala nadzor migracijskih tokov preko zelene meje in preprečevanje nekontroliranega prehoda v državo, je povedal Šefic. "Moramo zaščititi Slovenijo, da se vanjo ne vstopa nenadzorovano," je povedal. "Ključna je policija, pomaga ji vojska, uporabljajo se v tem primeru tudi tehnični pripomočki, lahko jim rečemo prepreke, obstaja pa tudi možnost, da se na teh mestih postavi še bolj okrepljen nadzor. Ključni so ljudje, ograja brez ljudi ni učinkovita," je dodal. "Skušamo biti optimisti, ne pa naivneži, zagotavljam, da to nismo," je dodal.

Pomaga več kot 600 pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske

14.41: V pomoč pri reševanju begunske situacije je danes vključenih več kot 600 pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske (SV). Večina jih na zahtevo policije pomaga pri širšem varovanju državne meje. Območja, kjer je sodelovanje SV nujno, ostajajo ista. To so Maribor, Šentilj, Gruškovje, Brežice, Dobova, Rigonce in Novo mesto.

Sodelovanje s policijo poteka dobro, obsega pa sodelovanje pripadnikov SV pri spremstvu prevozov, varovanju zbirnih in nastanitvenih centrov ter izvajanju različnih prevozov, navajajo na ministrstvu.

Slovenska vojska je svoje pripadnike seznanila z možnostjo in priporočilom za cepljenje, predvsem proti sezonski gripi ter usmeritvami za izvajanje preventivnih ukrepov. Opremila jih je tudi z maskami, rokavicami in razkužili, poskrbljeno pa je tudi za stalno tekočo vodo za higieno rok. Gre za ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja ter za preprečevanje prenosa nalezljivih bolezni, so še zapisali na ministrstvu.

Avstrijska vlada: Preprečiti moramo podobe, ki bi dale verjeti, da se lahko tu kdorkoli sprehaja čez mejo

14.29: Avstrijska vlada je podprla tehnične zapore na meji, ki jih je danes napovedala notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner (več o tem na vnosu 9.13). Avstrijska vlada je soglasna, da so za nadzor dotoka beguncev potrebne "tehnične zapore na mejnem območju", sta sporočila avstrijski kancler Werner Faymann in podkancler Reinhold Mitterlehner. Ob tem sta sicer podobno kot že pred tem notranja ministrica poudarila, da ne gre za ograjo za zaprtje meje, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

"Ne gre za razmejitev na več kilometrih," je poudaril Faymann. "Okoli Avstrije ni ograje. To so tehnični varnostni ukrepi, ki Avstrije ne zapirajo," je dodal. Mitterlehner pa je izpostavila, da mora Avstrija izkazati, da je sposobna ukrepati.

Po njegovem mnenju ne bi smeli zbujati vtisa, "da samo brezmočno gledamo, kako se čez mejo valijo ljudje. Gre za avtoriteto, suverenost države." Treba je tudi preprečiti podobe, ki bi dale verjeti, "da se lahko tu kdorkoli sprehaja čez mejo", je še izpostavil podkancler.

14.10: Evropske begunske krize ni mogoče rešiti z gradnjo ograj ali zidov na mejah, je poudarila Nemčija, potem ko je Avstrija danes napovedala, da bo na meji s Slovenijo postavila ograjo, da bi bolje nadzorovala pretok beguncev (več o tem na vnosu ob 9.13).

Na železniško postajo v Dobovo pripeljali že trije vlaki

14.07: Na mejni prehod za mednarodni železniški promet Dobova so v spremstvu hrvaških policistov danes pripeljali trije vlaki z migranti. Prvi nekaj po 3. uri, na njem je bilo okoli 1200 migrantov, na drugem, ki je pripeljal okoli 7. ure prav tako 1200 in na tretjem okoli 12. ure prav tako 1200. Po opravljenih osnovnih policijskih postopkih, zdravstveni in humanitarni oskrbi na železniškem mejnem prehodu, so tujci prestopili na vlake in v spremstvu slovenskih policistov nadaljevali pot proti Šentilju, je sporočila tiskovna predstavnica PU Novo mesto Alenka Drenik. Ob 13. uri je bilo v sprejemnem centru Brežice še okoli 1700 migrantov, v začasnem centru v Dobovi prav tako 800 in v novem centru v Dobovi okoli 2100.

14.01: 1146 migrantov, ki so danes v dveh skupinah zapustili
nastanitveni center v Gornji Radgoni, je bilo okrog 13.30 sprejeto v Republiko Avstrijo. Iz nastanitvenega centra Lendava v Gornjo Radgono poteka prevoz 665 migrantov, je navedla tiskovna predstavnica PU Murska Sobota Suzana Rauš. 

Na pomoč tudi delavci finančne uprave

13.59: V Finančni upravi so s policijo sklenili dogovor o sodelovanju svojih uslužbencev, ki delajo v mobilnih enotah in opravljajo delo v uniformi. Opravljali bodo naloge, potrebne za obvladovanje velikega števila migrantov, ki dnevno prihajajo na ozemlje Slovenije, so sporočili. V skladu z navodili policije in s pooblastili, ki jih imajo po zakonu o finančni upravi, bo na terenu sodelovali do 129 uslužbencev Fursa. Delo bodo začeli opravljati v petek.

Policija: begunci v gasilce metali kamenje, poškodovali eno vozilo

13.38: Poročali smo (vnos ob 12.26), da so se sprli begunci in gasilci, ki so skušali pogasiti večji ogenj. 

''Po prvih informacijah s kraja dogodka naj bi ob interveniranju gasilcev nekaj posameznikov metalo kamenje. Po opravljenem preverjanju nihče od gasilcev ni iskal zdravniške pomoči in ni bil poškodovan. Zaradi metanja kamenja pa je bilo poškodovano eno gasilsko vozilo (žaromet in manjše poškodbe na karoseriji). Policisti so vzpostavili javni red in mir,'' so za 24ur.com pojasnili na PU Novo mesto. 

13.28: V Rigoncah poteka razkuževanje:

Življenje v Rigoncah se po odhodu migrantov vrača v stare tirnice. A najprej je treba še vse razkužiti. pic.twitter.com/GPAyZVN3D8

— Vitomir Petrović (@VitomirPetrovic) October 28, 2015

13.07: V Evropski komisiji ne komentirajo možnosti uporabe solidarnostne klavzule EU v pomoč Sloveniji pri soočanju z begunsko krizo, ker za zdaj ni bilo nobenega poziva k uporabi te možnosti. Ta klavzula sicer omogoča tudi vojaško pomoč članici unije v primeru terorističnega napada ter katastrofe, ki jo povzročita narava ali človeški dejavnik.

PREBERITE ŠE: Goljufija: Predstavijo se kot begunci in želijo kupiti vaš avto

Neorganizirano so želeli v Avstrijo, vstop so jim tam zavrnili. Iz Dobove krenil vlak neposredno v Avstrijo

13.04: Dvanajst migrantov je danes ponoči okoli 1. ure, eden pa še okoli 9. ure dopoldan, z rednim potniškim vlakom preko Jesenic neorganizirano poskušalo vstopiti v Avstrijo. Šlo je za manjšo neorganizirano skupino evidentiranih migrantov in posameznika, ki so jim avstrijski varnostni organi na železniški postaji na Jesenicah zavrnili vstop v državo. Policisti so za vse zavrnjene organizirali prevoz nazaj v nastanitvene centre, je navedel tiskovni predstavnik PU Kranj Bojan Kos.

Dodal je, da je medtem iz Dobove krenil izredni potniški vlak, ki bo predvidoma okoli 15. ure preko Jesenic v Avstrijo prepeljal približno 650 v Sloveniji že evidentiranih migrantov. Ta prevoz enako kot vsi prejšnji poteka v organiziranem spremstvu policije z vednostjo in odobritvijo avstrijskih varnostnih organov o njihovem sprejetju.

Mejni prehod Rigonce znova odprt

12.54: Mejni prehod Rigonce, ki je bil zaradi varnostnih razmer v zvezi s prihodi migrantov na območju Policijske uprave Novo mesto v zadnjih dneh za ves promet zaprt, je od 12. ure ponovno uradno odprt za promet z osebnimi vozili, v obe smeri, so sporočili s policije. 

Poškodovali gasilca 

12.26: Novinar oddaje Svet Vitomir Petrovič je povedal, da so begunci zakurili večji ogenj, na katerega so metali tudi odeje. Ko so prispeli gasilci, da bi ogenj pogasili, so razdraženi begunci vanje začeli metati kamenje in tako so poškodovali tri vozila in enega gasilca. Potem ko so gasilci pripeljali topove, da bi gasili od daleč, pa so begunci sami pogasili ogenj in se umaknili. Policija o tem še ni obveščena. 

Pred kakšno uro izbruhnil spor z gasilci ki so gasili požar v Beti2. Poškodovali tri vozila in enega gasilca. pic.twitter.com/FQDBFtCyol

— Vitomir Petrović (@VitomirPetrovic) October 28, 2015

Zagorelo v Dobovi

11.53: Uprava za zaščito in reševanje poroča, da je zagorelo v sprejemnem centru v Dobovi (Livarna). Begunci naj bi se ob ognju skušali greti. Na PU Novo mesto so pojasnili, da je zagorelo nekaj odpadkov in v požaru ni nastala premoženjska škoda. Požar so gasilci pogasili.

Informacije da v kampu Dobova gori sicer držijo, a gre za nadzorovano kurjenje odpadkov. Migranti se pač grejejo. pic.twitter.com/7iYOPjuyK3

— Vitomir Petrović (@VitomirPetrovic) October 28, 2015

11.26: Od polnoči do 9. ure je danes na Hrvaško iz Srbije vstopilo nekaj manj kot 3000 beguncev in migrantov, od začetka begunskega vala pa skoraj 270.000 ljudi, je sporočila hrvaška policija. Od torka popoldan so v dogovoru s Slovenijo do danes do 7. ure poslali štiri izredne vlake z begunci in migranti v Dobovo.

Cerar po seji sveta za nacionalno varnost

10.54: Premier Miro Cerar je povedal, da je sejo sveta za nacionalno varnost sklical, da se seznanijo z aktualnim dogajanjem in kako bomo ravnali, če se zadeve zaostrijo. Povedal je, da so v Bruslju sprejeli pomembne zaveze, da EU ostane solidarna in povezana. ''Če se zaveze ne bodo spoštovale, bo to dokaz, da skupna EU politika ne deluje, zato bo morala Slovenija zaostrovati ukrepe na meji,'' je dejal Cerar in dodal, da pozorno opazujejo, če se zaveze spoštujejo. 

Na vladi bodo tako obravnavali vse ukrepe, ki bi jih lahko sprejeli. ''Pripravljen sem, da zavarujemo državljane, red in mir in varnost ljudi, hkrati pa, da tudi ravnamo humano,'' je dejal Cerar in dodal, da so številke zdaj že zelo velike. Nadzor bomo zaostrovali, če bo to potrebno, je večkrat poudaril. 

Cerar o Janševem pismu

Dotaknil se je tudi pisma Janeza Janše (povzetek najdete pri vnosu ob 9.11). Dejal je, da gre za poskus delitve Slovencev v času, ko je za nas usodnega pomena, da delujemo skupaj. Cerar absolutno zavrača pismo, saj moramo zdaj delati skupaj. To je nedržavotvorno, da skuša zdaj deliti ljudi. Ljudi je pozval, da naj sodelujejo z vlado, saj skušajo omejiti dotok beguncev in pustiti ljudem, da gredo tja, kamor želijo. 

Spomnil je na vse delavce in prostovoljce, ki nesebično in požrtvovalno na terenu pri oskrbi beguncev delujejo skupaj, zdaj pa se mednje poskuša vnesti razdor, "samo da bi nekdo pridobival politične točke". Zato je politike na vseh ravneh in državljane pozval, naj zaupajo vladi, se z njo povezujejo in iščejo rešitve. Primerjava begunske krize z agresijo na Slovenijo leta 1991 pa se mu zdi neprimerna in neprimerljiva.

Cerar je dejal, da je Slovenija branik evropske kulture in vrednot, a pod pogojem, da z nami sodelujejo tudi druge države. 

Glede napovedi Avstrije, da bi lahko postavili mejo, je Cerar dejal, da smo pripravljeni postavljati tudi ograje. ''Slovenija si ne želi zidov, a če bo treba, bomo postavili ograje na meji s Hrvaško in določiti vstopne točke,'' je dejal.

Cerar je poudaril, da beguncem ne moremo preprečiti nadaljevanja poti, če jim to preprečujemo, postanejo agresivni, s čimer se spopadajo vse države na njihovi poti. Slovenija bo v duhu solidarnosti zaustavljala ta tok, a ni nujno, da bo to uspelo, zato tudi obstajajo možnosti postavitve ograje. 

O katerih ukrepih, poleg postavitve ograje, razmišlja vlada? ''Na črne scenarije se pripravljamo že dlje časa, a upamo, da do njih ne bo prišlo. Stopnjevali bomo ukrepe, dokler bo to potrebno. Že smo na meje poslali vojsko. Ne bi želel govoriti o nadaljnjih ukrepih, čeprav jih je vlada pripravila. Počakajmo nekaj dni, da vidimo, če bodo delovale zaveze iz Bruslja. Slovenija jih bo spoštovala, saj smo del Evrope,'' je povedal Cerar. 

V Slovenijo prihaja prvih pet nemških policistov. Kakšne naloge bodo imeli?

10.13: Generalni direktor policije Marjan Fank bo danes na območju Brežic obiskal pripadnike posebne policijske enote in ostale policiste, ki že dva tedna delajo v izredno težkih pogojih. Obenem bo skupaj z nemško veleposlanico Anno Elisabeth Prinz na Obrežju pozdravil tudi prvih pet nemških policistov, ki prihajajo v pomoč slovenskim enotam.

Nemški policisti bodo z delom začeli kmalu po uvodni pripravi, ko se bodo seznanili s pooblastili in nalogami. Tuji policisti bodo opravljali naslednje naloge: vzdrževanje javnega reda in miru; pomoč pri obvladovanju, usmerjanju in zadrževanju večjih skupin migrantov pri prehajanju meje in pomoč pri nadaljnjih postopkih z migranti; sodelovanje pri drugih aktivnostih oziroma nalogah policije, kot so blokade območja, drugi nepredvidljivi dogodki in preprečevanje kaznivih dejanj.

V Sloveniji sicer že od 13. oktobra opravlja naloge osem avstrijskih policistov, v pomoč slovenskim kolegom pa bodo kmalu prišli tudi policisti iz nekaterih drugih držav, so sporočili iz Generalne policijske uprave.

10.05: Avstrijski varnostni organi so danes zjutraj, nekaj minut po 8. uri, sprejeli 4.384 oseb, torej vse, ki so bile pred tem v nastanitvenem centru v Šentilju. Trenutno je v tem centru okoli 1.200 oseb, ki so prispele v Šentilj ob 8.20 z vlakom, je sporočil tiskovni predstavnik PU Maribor Franc Virtič.

Kakšno je stanje v nastanitvenih centrih v Gornji Radgoni in Celju?

9.28: V nastanitvenem centru v Gornji Radgoni je bilo nastanjenih 1146 migrantov. Okoli 9. ure je okoli 550 ljudi že zapustila nastanitveni center in odšla v Avstrijo. Promet čez reko Muro je urejen s semaforji in poteka izmenično enosmerno. V nastanitvenem centru v Lendavi je trenutno nastanjenih 665 migrantov. V sprejemnih centrih v Petišovcih in Dolgi vasi trenutno ni migrantov, je sporočila tiskovna predstavnica PU Murska Sobota Suzana Rauš.

Tiskovna predstavnica PU Celje Milena Trbulin pa je zapisala, da so včeraj popoldne iz Dobove v namestitveni center v Celju pripeljali skupino 378 migrantov. Po evidentiranju so jih z avtobusi odpeljali v Šentilj. V skupini je bilo 155 moških, 74 žensk ter 149 otrok. Večina je bila iz Sirije in Afganistana. Danes okoli 1. ure so v namestitveni center Celje pripeljali skupino 409 migrantov. Po popisu so jih namestili v center, kjer so prenočili. Tudi v tej skupini je bilo največ državljanov Sirije ter manjše število državljanov Afganistana in Iraka. Z avtobusi jih bodo odpeljali v Šentilj.

Erjavec: Šentilj je kritična točka

9.20: Zunanji minister Karl Erjavec ugotavlja, da se bruseljski dogovor očitno spoštuje, a težko ocenjuje, ali bo šlo na meji brez tehničnih preprek, saj ne verjame v zmanjšanje dotoka migrantov v prihodnjih dneh.

Erjavec je dejal, da so za zdaj zadovoljni s komunikacijo s Hrvaško. A če se bodo razmere poslabšale, se boji, da bo treba še z dodatnimi ukrepi zaščititi zlasti prebivalce in pa tudi migrante. Po njegovih besedah bo treba vzpostaviti vstopne točke, da bodo lahko evidentirali migrante. Glede na informacije zlasti iz Turčije in Grčije, bo namreč v prihodnjih dneh podoben dotok pribežnikov v Slovenijo, je pojasnil minister.

Šentilj:

Vse bo odvisno tudi od odtoka migrantov, Šentilj je kritična točka, je Erjavec opozoril pred zasedanjem sveta za nacionalno varnost. Avstrija je precej polna, izpostavlja pa še nezadovoljstvo med Avstrijo in Bavarsko. Slednja namreč nasprotuje še nadaljnjemu prihodu migrantov, kar lahko po Erjavčevih navedbah povzroči še večje težave tudi za nas. Erjavec tako ocenjuje, da ima Slovenija težave tako na južni meji kot na Šentilju.

Ograja na meji z Avstrijo

9.13: Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je danes glede v torek napovedanih gradbenih ukrepov na meji s Slovenijo dejala, da "gre seveda tudi za ograjo". Ne gre pa za zaprtje meje, je poudarila v pogovoru za jutranji program avstrijskega radia Ö1. V torek se je sicer še izogibala uporabi besede ograja.

Kot je dejala Mikl-Leitnerjeva, mora Avstrija sprejeti ukrepe za primer, da bi se razmere zaostrile. V preteklih dneh so po njenih besedah opazili, da posamezne skupine beguncev postajajo vse bolj nestrpne in se obnašajo vse bolj agresivno. "Gre za to, da omogočimo urejen, nadzorovan vstop," je pojasnila.

Mikl-Leitnerjeva je že v torek ob obisku v Špiljah dejala, da je naročila načrte za "posebne gradbene ukrepe". Kot je poudarila takrat, ne gre za postavitev ograje od Madžarske do Slovenije, temveč za ureditev urejenega prestopa večjega števila ljudi.

Kot se je izvedelo kasneje iz sporočila za javnost, naj bi se gradbeni ukrepi nanašali na "utrjene, tehnične pregrade več kilometrov levo in desno od mejnih prehodov", katerih namen je poskrbeti za boljši nadzor nad razmerami.

Janševi predlogi za rešitev begunske krize

9.11: Predsednik SDS Janez Janša je premierju Miru Cerarju poslal pismo, saj se ni udeležil seje sveta za nacionalno varnost. Posveta se ni udeležil, ker so bili do zdaj njegovi predlogi večinoma zavrnjeni. Kljub vsemu je Janša v javnem pismu predlagal nekaj predlogov za ukrepanje v begunski krizi. Med drugim je opozoril, da je Slovenija zamudila priložnost, da napove postavitev ograje na meji, kar bi omejilo migrantski val, hkrati pa bi prisilili evropsko politiko k odločnejšemu ukrepanju. Potegnil je tudi nekatere vzporednice z dogajanjem leta 1991. 

Janša glede begunske krize predlaga: oblikovanje skupine za obvladovanje migranskih valov, ki bi jo vodil premier; vzpostavitev tehničnih možnosti za namestitev zapornih ograj na najbolj izpostavljenih delih meje; okrepitev prostovoljne rezerve Slovenske vojske in policije; takojšnje izplačilo izrednih dodatkov policistom in vojakom; preklic načrtovanja postavitve centrov za več kot 5.000 ljudi, saj predstavljajo veliko varnostno tveganje; zagotovitev razbremenitve prebivalstva občine Brežice in drugih obmejnih občin; zmanjševanje razlike med prihodi in odhodi migrantov in še, da ob sprejemu migrantov iz humanitarnih in varnostnih razlogov poteka ločevanje žensk in otrok oziroma družin, ki bi se jih oskrbelo prednostno.

V enem tednu Komunala Brežice za begunci pospravila kar 105 ton odpadkov

8.48: Delavci Komunale Brežice so ob rednih obveznostih v zadnjih dneh čistili tudi za begunci. ''Tako se dogaja, da zaposleni, ki so osem ur oskrbovali občane občine Brežice, zatem še do poznih nočnih ur odvažajo odpadke, čistijo pogorišča, zamašene odtoke, kanalizacijo in praznijo greznice v zbirnih centrih. Tako so samo v prvem tednu poskrbeli za 105 ton odpadkov, ki so jih za sabo pustili begunci,'' so sporočili s Komunale Brežice in dodali, da upajo, da se bodo razmere umirile, saj je pritisk na občino na vseh področjih velik. Opozorili so, da za begunci tudi v naravi ostane veliko odpadkov, za katere pa komunala nima razpoložljivih virov, da bi jih lahko zbirala.

Združili izgubljenega otroka in družino

8.37: Ponoči so do 6. ure v nastanitveni center v Šentilj z avtobusi pripeljali 300 oseb iz Novega mesta, z vlakom iz Dobove so pripeljali 1075 oseb, 378 oseb je v Šentilj prispelo iz Celja, 490 oseb je z vlakom prišlo iz Novega mesta. Nekaj minut po 5. uri pa je iz Novega mesta z vlakom v Šentilj prispelo še 1049 oseb. Avstrijski varnostni organi so sinoči ob 22.50 sprejeli 640 tujcev, zdaj je v nastanitvenem centru v Šentilju 4384 oseb, so pojasnili na PU Maribor.

V večernih urah so v nastanitvenem centru našli otroka, ki je bil star približno tri leta, ki ni našel svojih staršev. Zadevo je prevzela dežurna služba centra za socialno delo in zgodba ima srečen konec. S PU Maribor so namreč sporočili, da so starše otroka našli in malček je že v njihovem objemu.

V Slovenijo prišlo že skoraj 90.000 ljudi

8.22: V nastanitvenem centru v Gornji Radgoni je trenutno nastanjenih 1146 migrantov, v nastanitvenem centru v Lendavi pa 110 migrantov. Ponoči je bilo iz Brežic v sprejemna centra v Petišovce in Dolgo vas pripeljanih okrog 580 migrantov, kjer trenutno poteka postopek evidentiranja tujcev. Po končanih postopkih bodo migranti nastanjeni v nastanitvenem centru v Lendavi, je pojasnila tiskovna predstavnica PU Murska Sobota Suzana Rauš. 

8.19: Ponoči, okrog 3. ure, je iz Slovenije na avstrijsko Štajersko vstopilo približno 1100 beguncev, ki so jih namestili v sprejemnem centru v Špiljah. Tam je bilo v zgodnjih jutranjih urah 3780 ljudi, je sporočila avstrijska policija. V Radgono medtem ponoči ni iz Slovenije prispel noben begunec. Sprejem novih beguncev je potekal brez težav. Obenem so po polnoči iz Špilj s 25 avtobusi prepeljali 880 beguncev v namestitvene centre v Gradcu in v Celovcu, še navaja policija.

8.00: Po podatkih policije je na območje Slovenije do danes do 6. ure vstopilo 89.789 ljudi. Včeraj je k nam, kot kažejo informativni podatki, prispelo 6.877 oseb, kar je manj kot prejšnje dni. V sprejemnih centrih je okoli 8.000 oseb, v namestitvenih centrih pa okoli 7.300.

Policistom bodo na pomoč priskočili nemški kolegi

6.30: O obvladovanju begunske krize bo danes znova razpravljal svet za nacionalno varnost. Danes bo verjetno tudi znano, ali bo obveljal nov sistem sprejemanja beguncev iz Hrvaške, ki je v torek poskusno stekel v Dobovi.

Število beguncev, ki so v zadnjih desetih dneh od začetka drugega begunskega vala vstopili v Slovenijo, bo kmalu doseglo 90.000, zaradi česar so tisti, ki begunce oskrbujejo, že zelo izčrpani. Od torka jim pomagajo javni uslužbenci, s prihodnjim tednom pa bodo začeli delati tudi brezposelni v okviru javnih del.

Danes naj bi slovenskim policistom na pomoč prišli tudi nemški kolegi, v nekaj dneh pričakujejo tudi policiste iz nekaterih drugih evropskih držav. Prav tako je na poti tudi materialna pomoč, ki jo Slovenijo pošiljajo iz drugih držav EU.

Vlak pripelje neposredno v Dobovo 

6.23: Da bi umirili razmere na terenu, so med Hrvaško in Slovenijo včeraj torej začeli z novim sistemom sprejemanja beguncev, ki omogoča hitrejši prehod. Migrante zdaj pripeljejo neposredno na železniško postajo v Dobovo, nato jih popišejo in oskrbijo, potem jih z drugimi vlaki odpeljejo v druge nastanitvene centre. Tako želijo razbremeniti okoliške prebivalce. Ni še jasno, ali bo sistem obveljal. 

Nekaj po polnoči je tako na mejni prehod za mednarodni železniški promet Dobova iz Hrvaške pripeljal potniški vlak, na katerem naj bi bilo po podatkih hrvaških varnostnih organov 1064 migrantov. Po opravljenih postopkih so v spremstvu slovenskih policistov nadaljevali pot proti Šentilju, je sporočila Alenka Drenik, tiskovna predstavnica PU Novo mesto.

Nekaj po 3. uri ponoči je na železniško postajo v Dobovi v spremstvu hrvaških policistov pripeljal nov vlak, na katerem je bilo 1185 migrantov. Tudi ti so po opravljenih osnovnih policijskih postopkih, zdravstveni in humanitarni oskrbi na železniškem mejnem prehodu pot nadaljevali proti Šentilju.

Po napovedih hrvaških varnostnih organov naj bi okoli 7. ure v Dobovo prispel še en vlak z migranti, je dodala Drenikova.

Ob 5.30 je bilo v sprejemnem centru Brežice okoli 2800 tujcev, v začasnem centru v Dobovi okoli 1800 in v novem sprejemnem centru v Dobovi okoli 2300 tujcev.

#begunci Tweets