Današnji dan se od preteklih razlikuje po tem, da se Slovenija ni zbudila v izjemno vročino. Vremenoslovci so napovedali padavine, pri tem pa tudi opozorili, da obstaja nevarnost neviht in toče, ki bi lahko naredila tudi nekaj škode, a na srečo kakšnih hujših posledic na Upravi RS za zaščito in reševanje niso zabeležili.

Več močnejših neviht, tudi neviht s točo, je v soboto zvečer zajelo vzhod države. Največ dežja je padlo na Koroškem, kjer so gasilci iz nekaterih hiš morali črpati meteorno vodo, močnejše padavine pa so bile tudi v Prekmurju. V Radencih je v pol ure padlo 30 milimetrov dežja, v Murski Soboti pa 25.

Drugje po Sloveniji je bilo dogajanje bolj pestro šele proti jutru, in sicer zlasti na Obali, kjer je v zgodnjih jutranjih urah začel pihati močan veter zahodne smeri, sledile pa so mu nevihte z dežjem.

Po podatkih Uprave RS za pomorstvo razen nekaj razbitih bark škode ni bilo. V Seči je promet oviralo podrto drevo, ki so ga gasilci že odstranili. Zaradi močnega vetra je priprt vhod v Luko Koper.

V močnem vetru je nastala škoda na barkah, ki so bile privezane  v Strunjanu in pred Koprom. Dve je po podatkih pristaniške uprave nasukalo na obalo. Dela z morebitnim reševanjem oseb iz vode posadka pomorske policije ni imela.

(Foto: Reuters)

Kakšne bodo temperature?

Najvišje dnevne temperature bodo od 24 do 28, na Primorskem okoli 30 stopinj Celzija. Jutri pa bo pretežno jasno. Na Primorskem bo zjutraj in dopoldne še pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, na Primorskem okoli 20, najvišje dnevne od 25 do 30, na Primorskem do 32 stopinj Celzija. Več o vremenu ...

Pazljivo z ognjem v naravi!

Indeks požarne ogroženosti izračunajo na osnovi meteoroloških podatkov ob upoštevanju razvojne stopnje rastlinstva (številčne vrednosti na karti). Stopnja verjetnosti za nastanek in širjenje požarov v naravnem okolju pa določijo na osnovi indeksa požarne ogroženosti in statistično določenih pragov za posamezna območja (barvne ikone). (Foto: Državna meteorološka služba )

Sicer je v teh dneh na določenih koncih države zelo velika verjetnost za nastanek in širjenje požarov v naravnem okolju. Po navedbah Državne meteorološke službe zelo velika verjetnost požara oziroma peta stopnja ogroženosti pomeni, da lahko požar povzroči že iskra, požar se pojavi takoj, širjenje pa je zelo hitro. Požar se lahko razširi v krošnje dreves tudi na širšem območju. Požar se razširi tudi na normalno vlažna področja. Kontrola požara je izjemno težka, za gašenje požara je treba vložiti izredno velike napore in vsa razpoložljiva sredstva.

V krajih, ki so označeni s četrto stopnjo ogroženosti, z lahkoto zagori zaradi vžigalice, požar pa se v gozdu širi hitro. Po navadi gre za površinske požare, ki pa ponekod lahko zajamejo tudi krošnje dreves.

Pri nižjih stopnjah ogroženosti se da požar lažje omejiti in pogasiti kot pri peti in četrti stopnji.