Nove Ljubljanske banke (NLB) ne vodi vlada, ampak uprava banke, ki je za svoje ravnanje odgovorna nadzornemu svetu, je danes dejal predsednik vlade Borut Pahor. Sedanjim nadzornikom se mandat kmalu izteče, tako se bo novi nadzorni svet odločil, ali naj sedanji upravi še naprej zaupa upravljanje, je povedal Pahor. "Smo v občutljivem času, ko je na preizkušnji zaveza, da se politika ne vtika v gospodarstvo," je dejal premier.

Borut Pahor (Foto: Dare Čekeliš)

Sedanjemu nadzornemu svet bo v kratkem potekel mandat in imenovan bo nov nadzorni svet. "Ta se bo odločil, ali naj sedanji upravi še naprej zaupa upravljanje te banke ali pa se bo odločil za imenovanje nove uprave," pravi Pahor.

Novela zakona o javnih financah in uredba o merilih za izdajanje poroštev je bila po njegovih besedah sprejeta zato, da se stabilizira finančni sistem, da popusti finančni krč in da se zagotovi sredstva za normalno poslovanje podjetij. "Vlada se je z novelo zakona o javnih financah in uredbo osredotočila na omogočanje pogojev, da bodo do kreditov za poslovne dejavnosti lažje prišli gospodarski subjekti z razvojnimi potenciali in ne tisti, ki se ukvarjajo pretežno s problemi lastniške konsolidacije," je dejal Pahor in dodal, da se mora vsak zavedati svojih odgovornosti in pristojnosti.

Zares na nogah

"Glede na to, da obstajajo zelo velika stališča, da je bilo tudi imenovanje predsednika uprave NLB izvedeno na prav poseben način, očitno obstajajo tako velika konceptualna razhajanja, da mislim, da je čas za resen premislek, ali še ostajamo v tej vladi ali ne," pa odgovarja Matej Lahovnik, za katerega so bile Pahorjeve besede o usodi Draška Veselinoviča očitno kaplja čez rob. "Nesprejemljivo je, da državna banka, ki je dobila državna poroštva, v času finančne krize skrbi za tajkune in potem tišči glavo v pesek," pravi Lahovnik, ki trdi, da ne bo presenečen, če se bo v torek na izredni seji sveta pojavil predlog o izstopu Zaresa iz koalicije "zaradi velikih vsebinskih razhajanj in razlik med tem, kar je koalicija obljubljala državljanom pred volitvami in držo, ki jo prakticiramo po volitvah“.

(Foto: Dare Čekeliš)

In še en udarec za Pahorja – Zares ni osamljen. "Glede na to, da je bilo eno izplačilo za milijon evrov za Kramarjevo nagrado že narejeno, vodstvo, ki je trenutno v NLB, verjetno ni v stanju, da bi zadeve obvladovalo,“ namreč pravi Karl Erjavec.

Katarina Kresal, pri kateri je Veselinovič na zadnjih volitvah kandidiral za poslanca, je danes brez komentarja, saj pravi, da je bila več kot jasna že včeraj. "NLB je samostojna finančna družba, ki je ne vodi niti LDS niti Zares niti kakšna druga stranka," trdi, neuradno pa naj bi danes s Pahorjem večkrat govorila po telefonu – ravno zaradi Veselinoviča oziroma zaradi daleč najbolj resnega razkola v Pahorjevi koaliciji doslej.

Ozadje ...

Kot je znano, so v NLB v četrtek potrdili, da je banka podaljšala posojilo Infond Holdingu, ki je največji lastnik Pivovarne Laško in ga posredno obvladuje prvi mož pivovarne Boško Šrot.

Minister za visoko šolstvo in predsednik stranke Zares Gregor Golobič je v odzivu dejal, da bi bilo treba v primeru reprogramiranja posojil Skupini Pivovarna Laško razmisliti o zaupnici upravi in nadzornemu svetu NLB. Stranka bo tudi prihodnji teden, predvidoma v torek, na podlagi dogajanja okrog reprogramiranja posojil s strani bank sklicala posebno sejo sveta stranke.

Finančni minister Franc Križanič je v petek dejal, da po njegovem ni potrebe za zamenjavo prvega moža NLB.

Sedanji nadzorni svet je bil imenovan na skupščini 29. junija 2005. Po statutu banke se člani nadzornega sveta izvolijo za obdobje do zaključka letne skupščine banke, ki odloča o letnem poročilu za četrto poslovno leto od njihove izvolitve, če ni ob imenovanju posameznih članov določeno drugače. Načeloma jim torej poteče mandat junija letos.

Na javni poziv ministrstva za finance se je prijavilo 41 kandidatov, ministrstvo pa jih je poslalo v presojo kadrovsko akreditacijskemu svetu. Kot piše današnje Delo, je kadrovsko-akreditacijski svet od prijavljenih izbral le nekaj kandidatov, zato so ministru posebej predlagali še nekaj dodatnih imen uglednih slovenskih profesorjev in generalnih direktorjev, ki ne prihajajo iz finančnih ustanov in ki se niso prijavili na javni razpis.