'Nimamo ekosistema, ki bi mlade zadrževal v Sloveniji ali jih privabljal'

Mladi se v iskanju boljših priložnosti za delo in profesionalni razvoj razgledujejo po tujini in odhajajo iz Slovenije. Raziskave kažejo, da se jih je med letoma 2014 in 2018 iz države odselilo skoraj 11.000. V Sloveniji primanjkuje tudi stanovanj za mlade, po nekaterih podatkih celo 10.000. Gre za izzive, ki so ključni za prihodnjo blaginjo v državi, Zato so potrebni primerni ukrepi, tako davčni kot na ravni celotnega podjetniškega okolja, so prepričani v Klub slovenskih podjetnikov (SBC).

Kot je poudaril predsednik SBC Marjan Batagelj, nimamo ekosistema, ki bi mlade zadrževal v Sloveniji ali jih privabljal. Pojasnil je, da nas na tem področju prehitevajo številne države, ki izumljajo davčne, socialne in stanovanjske ugodnosti, da so privlačne mladim. "Mi pa samo opazujemo, medtem ko se balkanski bazen, na katerega se radi naslanjamo, prazni," je dejal Batagelj.

V programu ukrepov Mladi so prihodnost podjetne Slovenije predlagajo motiviranje najboljših zaposlenih s tem, da nagrade za uspešnost do višine 200 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenega ne bi bile oprispevčene in obdavčene. Plače vrhunskih strokovnjakov bi razbremenili tako, da bi ukinili najvišji dohodninski razred ali pa njegov prag dvignili na vsaj 100.000 evrov.

Da bi zdržali slovenske talente doma ali jih privabili nazaj v domovino, predlagajo tudi uvedbo posebne davčne olajšave, to je znižanje osnove za plačilo davkov za tri- do petletno obdobje. Prav tako predlagajo davčne spodbude za podjetja, ki gradijo kadrovska stanovanja za svoje zaposlene, in izključitev kadrovskih štipendij iz skupnega dohodka gospodinjstev.

Predlagajo še zagotovitev pravice do informacije o zaposljivosti in uvedbo podjetniških vsebin ter podjetniške etike v šole. Ključna pa se jim zdi tudi promocijska Slovenije kot kadrovske destinacije za tuje visoko strokovne in deficitarne kadre za selektivno privabljanje tujih kadrov.

Foruma so se udeležili visoki predstavniki političnega življenja iz celotnega slovenskega parlamentarnega loka. To je kot zelo dragoceno izpostavil uvodni govorec predsednik republike Borut Pahor, ki je prepričan, da bi bilo v času ugodnih gospodarskih kazalcev treba okrepiti institucije slovenske državnosti.

"To je vse, kar našo državo dela trdno, krepko za morebitni nov prihod krize, morda ne gospodarske kot pred 10 leti, ampak morda politične ali varnostne," je poudaril Pahor in dodal, da imamo v Sloveniji imenitno priložnost, da izvedemo strukturne ukrepe, za kar pa je potreben socialni dialog, v katerem je treba iskati kompromisne rešitve, da bi ugodni gospodarski in socialni rezultati postali trdnejši in krepkejši ter da bi tudi mladi ljudje videli prihodnost v Sloveniji.

Minister za finance v odhodu Andrej Bertoncelj je izpostavil vrsto izvedenih davčnih optimizacij za razbremenitev dela in načrtovane nadaljnje ukrepe v tej smeri. Minister za šolstvo, znanost in šport Jernej Pikalo je povedal, da se bo informiranje glede zaposljivosti lahko izvajalo, ko bo izdelan računalniški modul, ki je v pripravi. Kar se tiče podjetništva v šolah, pa je ta prek projektov že marsikje prisotno.

Preliminarni podatki, s katerimi razpolaga Pikalo, sicer kažejo, da je v preteklih dveh letih v Slovenijo prišlo več doktorjev znanosti, kot jih je iz nje odšlo. Največji razvojni izziv pa vidi v demografiji. Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Tilen Božič je povedal, da privabljajo kadre iz tujine, pripravljajo tudi sporazume z Ukrajino in Turčijo.

Predsednik SDS Janez Janša je opozoril, da četudi vseh osem predlogov SBC uresničimo, se problem izseljevanja mladih ne bo rešil čez noč. Lahko pa se s sprejemom takih ukrepov začne vračati zaupanje mladih v to, da se vzpostavljajo perspektivni pogoji, v katerih se splača delati in se je mogoče razvijati.

Predsednik NSi Matej Tonin je prepričan, da sta glavna razloga mladih za odhod v tujino v tem, da v Sloveniji ne dobijo pravih priložnosti in stanovanja. "Če bomo najbolj intenzivno ti dve stvari naslavljali, potem bo več mladih izobraženih ostajalo v Sloveniji," je ocenil. Predvsem pa je po njegovem mnenju treba narediti dva miselna preskoka, in sicer, da dobiček ni nekaj bogokletnega, ampak je potreben za razvoj in rast, ter da bi bilo v Sloveniji "končno pomembno, kaj znaš in ne koga poznaš".