Ocena delodajalcev, da bi zaradi zvišanja minimalne plače na 600 evrov neto brez dela ostalo okoli 74.000 ljudi, je po mnenju Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) napačna in ima namen ustrahovati delavce, da bi še naprej bili tiho, je po posvetu vodstva ZSSS s sindikalnimi zaupniki v koroških podjetjih povedal predsednik ZSSS Dušan Semolič.

Semolič je ocenil, da je zahteva sindikata povsem upravičena, saj zvišanje minimalne plače predstavlja pot do boljšega življenja delavk in delavcev, predstavlja pot do bolj uspešnega dela v podjetjih in je hkrati pot do gospodarskega razvoja, saj bi se povečala kupna moč prebivalstva.

V ZSSS menijo, da so njihove zahteve povsem upravičene. (Foto: Miro Majcen)

Za delodajalce nikoli ni primeren čas za dvig delavskih plač, ugotavlja Semolič, saj tudi v času konjunkture in visokih dobičkov niso pristajali na dvig plač. "Nikoli ni pravi čas za delavke in delavce, medtem ko je vedno čas za dvig standarda najbogatejših," je v Slovenj Gradcu menil Semolič in opozoril, da je trenutno tudi kriza vrednot družbe.

Trditev je ponazoril s primerom izplačil odpravnin članom uprave v Novi Ljubljanski banki (NLB), ki pa so nato ostali v službi na NLB. Delavcem se nikoli ne bi moglo zgoditi, da bi v primeru premestitve na drugo delovno mesto dobili tudi odpravnino, je dejal Semolič in poudaril, da "ti delodajalci" hkrati pritiskajo na znižanje odpravnin delavcem.

Semolič je izpostavil aktualne priprave na velik protestni shod delavcev v Ljubljani na Prešernovem trgu, ki bo 28. novembra letos. Kot je pojasnil, bodo s shodom opozorili politike, naj nemudoma umaknejo vsa izhodišča pokojninske reforme, ki so do delavcev "izrazito neprijazna, krivična in nekorektna". Zlasti sindikati nasprotujejo opravljanju dela do 65. leta starosti, s čimer bi delavci dobili pravico do polne pokojnine, saj ta pogoj po njegovih besedah izključuje delovno dobo in je "nečloveški" do velike skupine delavcev, ki so hitro začeli z delom.

S protestnim shodom, ki ga je doslej podprlo tudi pet drugih sindikalnih central, bodo sindikati zahtevali tudi dvig najnižjih plač. "Naša zahteva je, da se nemudoma naredi drugačna prerazporeditev bogastva v Sloveniji v korist delavskih plač," je poudaril Semolič in izpostavil, da je Slovenija na makro ravni bogata država, vendar pa bogastvo ni pravilno razporejeno. Hkrati je zahteva po dvigu delavskih plač tudi pritisk na delodajalce, da bi bolje delali in da bi sprejemali boljše poslovne odločitve, je menil predsednik ZSSS.

Sindikati so demonstracije pripravili pri vseh dosedanjih vladah in v večini primerov so bile uspešne, je ocenil Semolič. Upa, da bodo tudi tokrat demonstracije uspešne, če temu ne bo tako, je Semolič napovedal stopnjevanje pritiskov. Pri pokojninski zakonodaji, če bo potrebno, tudi z referendumom, pri najnižjih plačah pa s stavkami in drugimi možnostmi. Sicer pa Semolič pravi, da še ni možno napovedati, koliko ljudi se bo udeležilo demonstracij v prestolnici.

Na Koroškem so najbolj zaskrbljujoče razmere v Preventu. (Foto: Mateja Klavs)

S pripravami na demonstracije je Semolič danes seznanil tudi sindikalne zaupnike v koroških podjetjih, ki so se sestali na rednem jesenskem srečanju. Sekretar koroške območne organizacije ZSSS Lojze Raško je ob tem glede koroških podjetij ocenil, da je za zdaj najbolj zaskrbljujoče stanje v slovenjgraškem Preventu. V družbi sicer doslej nikoli niso kršili pravic delavcev, so pa težave zaradi lastniških nesoglasij. Raško je povedal, da še vedno velja napoved stavke za 19. november, če delavci do 18. novembra ne bodo dobili plač za oktober.

V ZSSS menijo, da ocena GZS, da bi ob predlaganem povišanju minimalne plače na 600 evrov neto delo izgubilo več kot 74.000 delavcev, ne drži. "Analiza GZS, ki povezuje rast dodane vrednosti z zaposlovanjem, ni relevantna, saj dodana vrednost nima nobene zveze s povečevanjem plač," so v ZSSS zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Menijo, da zmanjšanje števila zaposlenih ni edina pot za ohranitev dodane vrednosti, in opozarjajo, da GZS v analizi ni upoštevala zahteve po spremembi dohodninske zakonodaje za zavezance v spodnjem dohodkovnem razredu in da ocena GZS o 74.000 dodatno brezposelnih temelji tudi na povečevanju plač po kolektivnih pogodbah v podjetjih za 10, 20 in 40 odstotkov. "To je popolni nesmisel, saj se do sedaj te plače niso povečevale za tolikšen odstotek," je v sporočilu zapisal izvršni sekretar ZSSS za ekonomsko področje Ladislav Rožič.