Novomeški župan Alojzij Muhič je pred dnevi obiskal člane krajevne skupnosti Bučna vas, ki je ob romskih naseljih Žabjak in Brezje. Izpostavili so slabo kakovost življenja, degradirano okolje ter nižje vrednosti zemljišč in nepremičnin. V zameno prebivalci Muhaberja in Zobčeve ulice ne dobijo nobenih odškodnin, rente ali drugega nadomestila, čeprav bi jih po njihovem mnenju morali. ''Če drugje ne, pa vsaj pri odmeri komunalnega prispevka,'' se zavzemajo.

Župan Muhič je krajanom v neposredni bližini romskega naselja glede nižjega komunalnega prispevka predlagal, naj pri okoljskem ministrstvu pridobijo status ekološko degradiranega okolja, občina pa naj bi preučila predlog za znižanje nadomestila za stavbno zemljišče. Krajani bodo zahtevo za spremembo statusa verjetno res posredovali na ministrstvo za okolje in upajo na uspeh.

Vendar ni nujno, da jim bo uspelo. Zakon o varstvu okolja namreč določa, da lahko vlada posamezno območje določi kot degradirano okolje, če je na podlagi meril razvrščeno v razred največje obremenjenosti. Če so presežene določene mejne vrednosti, vlada v sodelovanju z občino praviloma določi program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja. V programu so med drugim tudi obveznosti do povzročiteljev obremenitve, vlada pa lahko tudi prepove nove posege v okolje, zaradi katerih bi se lahko povečala stopnja obremenjenosti okolja ali delov okolja na območju degradiranega okolja. Možnost odškodnin, rent ali nižjih prispevkov v zakonu ni določena, so sporočili z ministrstva za okolje.

Načrt brez časovnice

Na vprašanje, koliko Romov biva v Brezju in Žabjaku, nihče ne ve odgovora. Po mnenju Kumerja naj bi jih od 600 do 700, Brajdič pa je govoril o višjih številkah: od 900 do 1000, morda celo 1200. (Foto: Kanal A)

Župan je v nadaljnjem pogovoru s krajani razgrnil načrt reševanja romske problematike, ki ga člani sveta pozdravljajo. Načrtuje ukinitev nelegalnega naselja Žabjak in ohranitev komunalno opremljenega naselja Brezje v mejah, ki jih predvideva zazidalni načrt iz leta 1985 (40 hiš). Vsebuje tudi pogoj odkupa zemljišč za legalne gradnje, ''saj bi Romi kot lastniki znali ceniti svoje okolje'', možnost naseljevanja predvsem mladih družin v stanovanjih izven Brezja in večji posluh za zaposlovanje Romov, pri čemer krajani predlagajo javna dela. Menijo, da bi bilo dovolj že, če bi Romi uredili svojo okolico – odstranili stare avtomobile, železo, smeti ...

Župan, ki časovnice za uresničitev načrta ni razkril, pričakuje tudi pomoč države, ker nanjo odpade večji del nalog za uresničitev načrta tako v finančnem kot še v kakšnem drugem pogledu vključno s stalno prisotnostjo varnostnih in socialnih služb. Tudi prebivalci se strinjajo, da se mora v reševanje romske problematike vključiti država v skupnem nastopu vseh pristojnih ministrstev. Predsednik Krajevne skupnosti Bučna vas Matjaž Kumer je še poudaril, da krajani, ki si prizadevajo za ureditev razmer, delajo prostovoljno, medtem ko so zaposleni v inštitucijah dobro plačani.

Zrasla nelegalna gradnja

Kumer je opisal tudi nekatere težave, ki jih imajo prebivalci v bližini romskih naselij: ''Romi večkrat kurijo odpadke, tudi raznorazne kable, s čimer spuščajo strupe v okolje. Zasedajo zemljišča, ki niso njihova, in uničujejo zemljo krajanov. Večina Romov živi na socialni podpori, saj se jim zdi neumno, da bi šli delat. Raje se vozijo z neregistriranimi avtomobili in kot socialno ogroženi ne plačujejo kazni.'' Meni, da bi morala država dela sposobnim zagotoviti delo, obenem pa se sprašuje, od kod Romom denar za nakup vozil.

Prav tako ga moti, ker Romi stalno sprašujejo, kaj jim bo dala država. ''Kaj bodo pa sami naredili? Če je treba kaj plačati, trdijo, da ni njihovo, ko pa se omenjajo pravice, pa pravijo: 'To je moje'.'' Sicer je poudaril, da vseh Romov ne smemo metati v isti koš. ''Kar nekaj bi se jih rado civiliziralo, vendar ne razumem, zakaj jim država tega ne omogoči,'' se sprašuje. Medtem je v Žabjaku zrasla novogradnja, kar je Kumer tudi prijavil na okoljski inšpektorat. ''Hiše gradijo, ker vidijo, da jim nihče nič ne more,'' je ogorčen.

Novomeškemu romskemu svetniku Danku Brajdiču je medtem všeč, ''če je nekaj lepo za pogledati". "Žalostno bi bilo, če bi hišo porušili,'' je dejal. Glede očitkov, da je gradnja nelegalna, odgovarja, da ne ve, ali imajo ustrezna dovoljenja. Sicer pa gre za nelegalno gradnjo. Ker investitor za postavitev objekta ni pridobil gradbenega dovoljenja, mu je namreč gradbeni inšpektor izdal odločbo za odstranitev. Rok za odstranitev hiše še ni potekel, zaradi nelegalne gradnje pa so na okoljskem inšpektoratu sprožili prekrškovni postopek.

Brajdič na sestanku med županom in članom sveta krajevne skupnosti ni bil, "saj ga niso povabili". Predlaga, naj župan Muhič pride v Žabjak in ljudi vpraša, kaj si želijo. Predvideva, da bi Romi radi ostali v Žabjaku. Meni, da je romsko naselje urejeno, Komunala naj bi vsak dan vozila odpadke, "ker čistijo naselje".

Glede problema velike brezposelnosti je prepričan, da bi Romi radi delali. ''Veliko mladih fantov je že zaposlenih. So zelo sposobni,'' je dejal. Meni, da bi morala država pomagati pri zaposlitvi Romov. ''Če bi dobili delo, bi rade volje delali,'' je poudaril. Medtem je Kumer opozoril, da so v Revozu ob uvedbi nočne izmene zaposlili do 30 Romov, danes delata le še dva. ''To je zato, ker jim ni treba,'' je prepričan.