Omet odpadel zaradi veziva

Potem ko je od srede zaradi odpadlega ometa zaprt šentviški predor, bo naslednje tri mesece zaradi napake izvajalca SCT-ja delno zaprt tudi viadukt Tržiška Bistrica na gorenjski avtocesti pri Naklem.

Na viaduktu Tržiška Bistrica je poškodovana diletacija, to je stik oziroma kovinski presledek na cesti. Poškodbe so nastale zaradi temperaturnega vpliva. Dars je že konec junija omejil hitrost na 80 kilometrov na uro, potem ko je nekemu vozniku odpadli kovinski del poškodoval avto.

400 metrov dolg viadukt je star že skoraj pet let in je še dva meseca v garanciji. Dars vztraja, da ga mora popraviti izvajalec SCT. Ta pa si mora zagotoviti material iz tujine. Zato lahko zapora traja tudi do tri mesece.

Od četrtka promet poteka izmenično po enem pasu, tam lahko vozite 60 kilometrov na uro. Že ob enih popoldne so nastajale nekaj kilometrske kolone.

Nihče se ne čuti odgovornega

Kot je znano, je v sredo nekaj pred drugo uro ponoči v stari galeriji v cevi proti Primorski v šentviškem predoru odpadel omet v velikosti tri krat en meter, zaradi česar so ta del predora takoj zaprli. Že petič od 1. julija, ko je bil predor odprt za promet. Namesto avtomobilov so se v predor vrnili delavci SCT-ja, ki bodo predvidoma naslednjih štirinajst dni odstranjevali protipožarno zaščito. V tem času bi po najboljšem scenariju lahko predor spet odprli, a brez protipožarne zaščite, možno pa je tudi, da bo zaprt še več mesecev. "Treba pa bo narediti analizo tveganja in v tem smislu izvesti določene ukrepe. Analizo tveganja bo naredil projektant," je pojasnil član uprave Darsa Boštjan Rigler.

Čeprav je protipožarna zaščita v predoru odpadla že drugič, pa se še vedno nihče ne čuti odgovornega. Tako prometni minister Radovan Žerjav kot Dars s prstom kažeta na izvajalca SCT, medtem ko SCT krivdo vali na angleškega podizvajalca in Darsovega projektanta, ki je naročil tovrstno protipožarno zaščito in ne plošč.

SCT se je sicer danes odzval na besede Darsa, da so jim pisno zagotovili, da je predor varen za promet. Kot pojasnjujejo, takšne izjave Darsu nikoli niso posredoval. "Dars je od SCT kot izvajalca del sicer to zahteval, vendar pa izvajalec v skladu z veljavno zakonodajo ni pooblaščen za dajanje strokovnih mnenj o primernosti in varnosti posameznega objekta za javno uporabo," so zapisali v izjavi za javnost. Veljavna zakonodaja določa, da je izvajalec del odgovoren, da so dela izvršena v skladu z veljavnimi standardi in predpisi ter da jamči za kakovost izvedenih del v času trajanja garancijskega obdobja. O primernosti in varnosti zgrajenega objekta za javno uporabo pa presoja upravljalec in ustrezne inšpekcijske službe, ki na osnovi mnenj pooblaščenih inštitutov in ustanov sprejmejo odločitev, kdaj je posamezen objekt mogoče vključiti v javno cestno omrežje in kdaj ne.

Kot še pravijo v SCT, so Darsu 11. julija na njihovo zahtevo posredovali le Izjavo o delni odstranitvi protipožarne zaščite v galeriji Šentvid. Z njo so potrdili, da je bila odstranjena protipožarna zaščita na mestih, kjer so s testnimi metodami ugotovili, da zaščita ni ustrezno oprijeta na podlago. Vsa dela so bila opravljena ob stalnem nadzoru ZIL Inženiring in ob kontrolnih pregledih Zavoda za gradbeništvo (ZAG).

Manjkajoči vezni sloj

ZAG je po prvem odpadu protipožarnega ometa v predoru Šentvid kot zunanji nadzornik analiziral približno 30 vzorcev. Po besedah predstavnice zavoda Vere Verbovšek so ugotovili, da v vseh analiziranih vzorcih manjka vezni sloj pod ometom, kar je razlog, da so imeli ti kosi protipožarnega ometa slabo oprijemljivost.

Kot je povedala Verbovškova, je tehnologija nanosa protipožarne zaščite v predoru Šentvid predvidevala tri faze: pripravo betonske površine (čiščenje), nanos veznega sloja in nanos celotne zaščite, ki mora doseči projektirano debelino. Manjkajoč vezni sloj na analiziranih vzorcih pomeni, da je to glavni vzrok za odpadanje protipožarnega ometa.

Čiščenje betona so izvedli izvajalci, torej družba SCT. Da je bilo to storjeno, je potrdil nadzorni inženir gradnje predora Milan Črepinšek iz ZIL Inženiringa. "Celoten postopek pa je izvedel podizvajalec, angleška družba Ceramicoat," je zatrdil.

Črepinšek je odpadanje protipožarne zaščite v predoru Šentvid označil za skrito napako, za katero bi moral odgovarjati izvajalec. Odgovorni projektant predora Angelo Žigon iz družbe Elea iC pa je izvedbo protipožarnega nanosa kot celotnega sistema označil za nestrokovno.

Žigon je spomnil, da je bila zaščita sprva v šentviškem predoru mišljena s protipožarnimi ploščami, nato pa je izvajalec predlagal zaščito s protipožarnim pobrizgom. Zanjo so se odločili po preverbi vseh tehničnih karakteristik in referenc, poleg tega pa je tak način nakazoval določene prednosti, predvsem v smislu lažjega nadzora konstrukcije in enostavnejše izvedbe.

Janša zahteva poročila

Kakšni bodo ukrepi prometnega ministrstva glede predora Šentvid Žerjav zaenkrat še ni jasno. "Prespal bom še kak dan ali dva in nato videl, kako naprej," je poudaril včeraj in dodal, da bo razmislil tudi o morebitnih zamenjavah na Darsu.

Odzval se je tudi predsednik vlade Janez Janša. Od ministra za promet Radovana Žerjava zahteva poročilo o vzrokih za zastoje v prometu in ogrožanje varnosti v predoru Šentvid. Minister za notranje zadeve Dragutin Mate pa mora v enem tednu narediti poročilo o dejavnostih ustreznih organov ministrstva pri ugotavljanju utemeljenosti suma povzročanja splošne nevarnosti v predoru. Na obeh ministrstvih so povedali, da bodo poročili v omenjenem roku pripravili in ga poslali na urad predsednika vlade.

Počitnice se za skupino štirih nemških fantov, na njihov avtomobil je včeraj padel 100 kilogramov težek del protipožarne zaščite v predoru Šentvid, niso začele nič kaj obetavno. V nesreči sicer ni bil nihče poškodovan, jo je pa toliko slabše odnesel njihov avtomobil. Poškodovan je sprednji pokrov nad motorjem, popolnoma razbito pa je tudi vetrobransko steklo.

“Ko sem zapeljal v predor, je po približno 200 metrih od zgoraj na vsem lepem na avtomobil padel težek kos betona,” se neljubega dogodka spominja voznik Sascha Eichmüller. Takoj po nesreči je stekel do SOS-telefona, da bi poklical na pomoč, a na drugi strani ni bilo sogovornika. Nasprotno od poročanja nekaterih medijev, pa je telefon deloval normalno, nam je pojasnil tiskovni predstavnik Darsa Marjan Koler. Da se zveza vzpostavi, namreč traja nekaj sekund, Nemec pa je še pred tem začel govoriti v telefon. Ker mu ni nihče odgovoril, je ob vsem razburjenju mislil, da telefon ne dela in odložil slušalko.

Koler je še povedal, da so Darsovi delavci vedeli za nesrečo, takoj ko se je zgodila in v 20 sekundah tudi zaprli obe cevi. Ob padcu ometa se je namreč avtomatično sprožil opozorilni sistem, delavci pa so dogajanje v prvih trenutkih lahko spremljali tudi preko nadzornih kamer.

Škodo krije zavarovalnica

Dars je takoj po nesreči z Nemcem stopil v stik, mu ponudil nadomestno vozilo in vso ostalo pomoč. "To je edino, kar lahko trenutno naredi Dars," je včeraj dejal predsednik uprave Tomislav Nemec. Dars ima sicer zavarovanje za tovrstne primere pri Zavarovalnici Triglav, v okviru katerega bodo nemškemu turistu tudi povrnili škodo. Kot so za 24ur.com pojasnili na zavarovalnici, mora oškodovanec z vozilom priti na zavarovalnico, kjer se poslika škodo in naredi zahtevek. Dars mora narediti prijavo, v kateri priznava krivdo, ker gre za tujca, pa se naredi tudi policijski zapisnik.

Iz Zavarovalnice Triglav so pojasnili, da je postopek enak za vse oškodovance, ne glede na narodnost. Zahtevek lahko vložijo osebno ali pošti. “Kadar oškodovanec utrpi škodo na vozilu, je zanj morda enostavneje, da povračilo škode uveljavlja pri svoji zavarovalnici. Ponavadi je takšna rešitev mnogo hitrejša, saj se v tem postopku ne odloča o vprašanju odškodninske odgovornosti, temveč je treba zgolj oceniti višino škode. Če se tuji oškodovanec odloči za to možnost, lahko naša zavarovalnica opravi ogled vozila, izplačilo prejme od svoje zavarovalnice, ki nato uveljavlja morebitni regresni zahtevek proti povzročitelju škod,“ so pojasnili iz Zavarovalnice Triglav.