Nezakonito pregledovanje klicev sodnice?

Potem ko je v javnost prišla informacija, da naj bi vodstvo ljubljanskega okrožnega sodišča zaradi odtekanja informacij preverjalo klice sodnice Lee Habjanič, je ta odstopila z mesta vodje kazenskega oddelka. Kot so sporočili z okrožnega sodišča, bo oddelek v dogovoru z vodstvom sodišča vodila še do konca tega leta. Na okrožnem sodišču je bil opravljen tudi inšpekcijski pregled s strani inšpektorja za varstvo osebnih podatkov. Več informacij o samem dogajanju v povezavi s pregledovanjem telefonskih klicev na sodišču niso dali, saj postopek še poteka.

Ministrstvo za pravosodje je sicer zaprosilo predsednika višjega sodišča v Ljubljani Jerneja Potočarja, naj opravi nadzor sodne uprave in ugotovi, kaj se je tam dogajalo. Pravosodni minister Aleš Zalar je povedal, da mu je Potočar v telefonskem pogovoru dejal, da se je že pogovarjal tako z omenjeno sodnico kot tudi s predsednikom okrožnega sodišča Andrejem Barago. Na podlagi formalne zahteve pa bo Potočar svoje ugotovitve tudi posredoval.

Za pogovor o ukrepih je po Zalarjevem mnenju še prezgodaj, saj še ni dokazov, da je tak pregled klicev na sodišču sploh potekal. "Kaj se je v tem konkretnem primeru zgodilo, ne želim ocenjevati v tem trenutku, ker enostavno nimam vseh popolnih informacij in mislim, da bom najbolj objektivno informacijo dobil od nekoga, ki v te postopke ni bil vpleten, to pa je predsednik višjega sodišča v Ljubljani,“ je povedal Zalar. 

Ministrstvo ni zahtevalo pregledovanja klicev

Ministrstvo za pravosodje je 13. novembra v vednost prejelo dopis zavoda Varna pot, v katere je omenjeni zavod od ljubljanskega okrožnega sodišča in generalne policijske uprave zahtevalo preiskavo odtekanja zaupnih informacij. Po eksploziji pred domom sodnice Katarine Turk Lukan so se v medijih namreč pojavila ugibanja, da je napad na sodnico maščevanje, ker je nedavno oprostila voznika, ki je v okolici Ljubljane so smrti zbil otroka. Policija je na domu deklice, ki je umrla v prometni nesreči, opravila hišno preiskavo, vendar dokazov, da bi bila starša vpletena v bombni napad, ni našla. Informacija je prišla tudi do novinarja Dnevnika Roka Praprotnika, ki je pisal o tem primeru. Zavod Varna pot pa je nato zahteval, naj se razišče, kdo je novinarju to zaupal.

Ministrstvo je tako 17. novembra ljubljansko okrožno sodišče zaprosilo, naj celovito razišče primer. Želelo je tudi, da sodišče ministrstvu posreduje stališče do navedb ter morebitne organizacijske ukrepe povezane z varovanjem osebnih podatkov in posledično zagotavljanjem primerne stopnje varnostne zagotovitve na sodišču. Ministrstvo je zagotovilo, da ni dajalo posebnih navodil sodišču, na kakšen način in kako naj se zadeva razišče.

Minister Zalar je sicer dejal, da so standardi v zvezi z zasebnostjo na delovnem mestu, ko gre za komunikacijsko zasebnost, znani že vsaj trideset let. "Tisto, kar bo v tej zadevi verjetno relevantno, bo, ali ima sodišče ustrezne interne akte, ki urejajo to vprašanje nadzora nad tistimi, ki imajo službene telefone, v katerih primerih je ta nadzor možen," je dejal Zalar. Razložil je, da sodna praksa dopušča nadzor, če gre za situacijo, ko se kontrolira obračun storitev, vendar pod pogojem, da so zaposleni s tem seznanjeni. "Zaposleni mora imeti utemeljeno pričakovanje, da njegova zasebnost ni varovana, če gre za preverjanje recimo obračuna telefonskih storitev, v drugih pa ne," pravi Zalar.