Nevarni ljubljanski prehodi za pešce

Evropski avtoklubi, združeni v konzorcij Evrotest, med katere spada tudi slovenski AMZS, so opravili raziskavo o varnosti evropskih prehodov za pešce.

Vsako leto v Evropi namreč umre več kot 8000 pešcev, skoraj vsaka četrta nesreča pa se zgodi na prehodu za pešce, piše v sporočilu Mednarodne avtomobilistične zveze (FIA), ki je raziskavo o varnih in nevarnih prehodih za pešce predstavila v Bruslju.

FIA poziva k skupnim standardom na evropskih prehodih za pešce, kot so standardne oznake, signalne luči in prometni znaki, vse, kar je potrebno, da bi izboljšali slabo situacijo, ki je prisotna na številnih prehodih za pešce v veliko evropskih mestih.

Prvo raziskavo evropskih prehodov za pešce so naredili lani, v letošnji pa so preverili 310 prehodov za pešce v 31 evropskih mestih 22 držav. V raziskavi so se najbolje izkazali Bratislava, ki ima najvarnejši prehod za pešce, Rotterdam, ki je mesto z največ pozitivno ocenjenimi prehodi, in Strasbourg, ki ima največ zelo varnih prehodov za pešce.

60 odstotkov vseh ocenjenih prehodov je dobilo oceno 'zelo dobro' in 'dobro', 53 prehodov od 310 pa je na testu padlo. Najslabši prehod za pešce imajo v Milanu, medtem ko je Neapelj postal mesto, kjer ni bil niti en prehod za pešce ocenjen pozitivno. Nevarne prehode imajo tudi v Rimu in Bukarešti.

V Ljubljani so pregledali deset prehodov na območju vzhodno od Šubičeve ter zahodno od Aškerčeve in Zoisove ceste, na severu do Prešernove ceste in na jugu do Ljubljanice. Kot je za 24ur.com povedal France Kmetič iz AMZS, izberejo območje v mestu, ki je v ožjem središču in je zanimivo za turiste. Tam potem izberejo različne tipe prehodov, nekatere semaforizirane, nekatere ne. Test v Ljubljani so izvajali italijanski strokovnjaki, ''mi pa smo jim dajali podporo, kot je to dogovorjeno'', je povedal. Ocenjevanje poteka po štirih merilih, in sicer zasnova prehoda, vidnost podnevi, vidnost ponoči in dostopnost. Vsako merilo ima tudi svoja podmerila, na podlagi katerih se potem po določeni metodologiji izračuna ocena.

V prestolnici so tako ocenjevali prehod čez Prešernovo cesto na križišču s Šubičevo ulico, prehod čez Šubičevo ulico pri Trgu republike, prehod čez Kongresni trg na križišču z Wolfovo ulico, prehod čez Vegovo ulico na križišču s Trgom francoske revolucije, prehod na Novem trgu na križišču z Gosposko ulico, prehod čez Zoisovo cesto na križišču z Bregom in Krakovskim nasipom, prehod čez Slovensko cesto na križišču z Rimsko cesto, prehod čez Tivolsko cesto na križišču s Tržaško cesto, prehod čez Aškerčevo cesto na križišču s Prešernovo cesto in prehod čez Gregorčičevo ulico na križišču z Igriško ulico.

Štirje prehodi so bili ocenjeni z 'dobro', dva z 'zadovoljivo', štirje pa z oceno 'slabo'. Najslabše so se prehodi izkazali pri vidnosti ponoči, velik problem ljubljanskih prehodov pa je tudi ta, da so preblizu prehodov parkirani avtomobili.

Kot je še povedal Kmetič, ga rezultati v negativnem smislu niso presenetili, saj v Ljubljani obstajajo nekateri problemi, na katere so opozorili že lani. Je pa po njegovem mnenju to opozorilo, da bi za varnost pešcev lahko naredili bistveno več, kot je storjeno. Ljubljanski prehodi za pešce se po raziskavi glede varnosti uvrščajo na 22. mesto od skupno 31.