Slovenija

Neurja zahtevala šest življenj

Železniki/Škofja Loka/Celje, 19. 09. 2007 10.34 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min
Avtor
M.M./D.L./STA
Komentarji
44

Neurja, kakršnih zadnjih 250 let niso zabeležili, so zahtevala šest smrtnih žrtev. Nikogar več ne pogrešajo.

Železniki
Železniki FOTO: Dare Čekeliš

V torkovem neurju je umrlo šest ljudi. V Železnikih so našli truplo Marije Gartner, ki jo je voda odnesla, ko je poskušala rešiti svoje vozilo. Zadnji jo je videl sosed, poskušal ji je pomagati, a je bila voda premočna. Ujma je bila usodna tudi za 86-letno Paulino Frelih iz Zalega Loga. Že zjutraj so reševalci na Plavžu v Železnikih našli truplo pogrešanega Mirka Lotriča, ki ga je pred lastno hišo zasul plaz. V Zalogu pri Cerkljah je umrl 31-letni prostovoljni gasilec. Med črpanjem meteorne vode ga je ubil električni udar.

Kam nakazati sredstva za pomoč:

KARITAS: Vsi, ki želijo pomagati, lahko svoj prispevek nakažejo na račun številka 02140-0015556761, pri čemer morajo navesti sklicno številko 00 6106 in namen Poplave. Mobitelovi uporabniki pa lahko z SMS sporočilom KARITAS na številko 1919 prispevajo 0,96 evra. Pomoč pa lahko posredujete tudi na Slovensko Karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana,

RDEČI KRIŽ: Prispevek lahko nakažete na:TRR 02922- 0019831742, sklic 4026, s pripisom »Poplave 2007«.

OBČINA ŽELEZNIKI: TRR: 01346-0100007492, sklic 00 714-2007. Namen: humanitarna pomoč.

Neurje je dve smrtni žrtvi zahtevalo tudi na Celjskem, in sicer v Podgorju pri Letušu. Par, 34-letni Aleš Golob in 24-letna Natalija Rajh, je umrl v hiši, ki jo je zasul plaz. Kot je povedal namestnik poveljnika civilne zaščite zahodnoštajerske pokrajine Darko But, so starša, ki sta bila prav tako v hiši, našli živa, ostala pa sta brez doma.

Povedal je še, da je voda odnesla tudi pol stanovanjske hiše v Rečici ob Savinji. Pet članov družine Deleja se je preselilo na varno k sorodnikom, 60-letni gospodar pa doma sprva ni želel zapustiti, tako da so na občini celo izdali odlok o prisilni izselitvi. Nazadnje so ga le prepričali in mu s tem najverjetneje rešili življenje. Sreča v nesreči je, se strinjajo vsi, da niso spali, saj je uničen prav del hiše, kjer so spalnice.

Kaže se prava slika opustošenja

Železniki
Železniki FOTO: Dare Čekeliš

V delih Gorenjske, ki jih je prizadelo torkovo hudo neurje, nadaljujejo z odpravljanjem posledic. Naselje Zali Log je še vedno nedostopno, cesto je namreč odtrgalo. Prebivalcem so na pomoč poslali helikopter, evakuacija ni bila potrebna, je povedal predstavnik PU Kranj Zdenko Guzzi. Že jutri bodo začeli postavljati pontonski most. Reševalci se bodo poskušali prebiti tudi do posameznih domačij v Davči, ki so zaradi zemeljskih plazov še vedno povsem odrezane od sveta.

Ker je vremenska ujma zahtevala tudi življenja, bo petek najverjetneje razglašen za dan žalovenja.

V Železnikih, ki jih je vremenska ujma najbolj prizadela, je jutro razkrilo opustošenje. "Razmere v Železnikih se umirjajo, hkrati pa se kažejo vse grozote, ki jih je povzročila naravna katastrofa," je dejal župan Mihael Prevc. Poplavljenih ali poškodovanih je okoli 350 hiš in ostalih objektov, tudi zdravstveni dom, tako da zdravniško oskrbo zagotavljajo z rešilnim avtomobilom pred osnovno šolo. Pouk v njej je odpadel.

Domačini so poprijeli za delo, da bi čim prej odpravili posledice neurij, kakršnih ne pomnijo
Domačini so poprijeli za delo, da bi čim prej odpravili posledice neurij, kakršnih ne pomnijo FOTO: Dare Čekeliš

Posledice ujme je odpravljalo preko 300 gasilcev, 150 vojakov in 40 policistov, pomagali so jim tudi domačini. Na občini hvalijo hiter odziv pripadnikov civilne zaščite, gasilcev, vojakov in policistov. Slednji so ponoči varovali prazne hiše, da bi preprečili morebitne kraje. Danas pa so obupanim ljudem, ki so v poplavah izgubili imetje, nekateri med njimi pa tudi svoje najbližje, na pomoč priskočili psihologi.

Zdravnik Gregor Habjan je poudaril, da bi bilo treba zdravniško oskrbo zagotoviti čim prej, saj obstaja tudi nevarnost epidemije. Zaradi pitja kontaminirane vode lahko namreč prihaja do driske in bruhanj. Ljudje pa so bili tudi po dva dni skupaj v mokrih oblačilih zato obstaja tudi nevarnost raspiratornih obolenj.

Posledice so katastrofalne tudi za podjetja v Železnikih. V Domelu še vedno poteka čiščenje prostorov, zato škode še ne morejo oceniti, vedo le, da je ogromna. Proizvodnja stoji, stroji, napeljave, izdelki in polizdelki so poškodovani ali uničeni. Najbolj je poškodovana prav nova proizvodna hala, ki naj bi jo uradno odprli ob torkovem vladnem obisku v Železnikih.

Časa za reševanje ni bilo

Na Elektroinštitutu Milan Vidmar so v torek na področju Slovenije zabeležili okrog 27 tisoč strel, od tega 11 tisoč med 19. in 21. uro.

V torek je v Železnikih padlo več kot 200 litrov dežja na kvadratni meter, kar je dvakrat toliko padavin kot jih pade v povprečju celoten september. "Bistvena značilnost teh poplav je, da so nastopile izredno hitro in so bile drugačne, kot se jih spomnimo iz prejšnjega desetletja, ko je voda naraščala počasneje," je povedal župan Prevc in pojasnil, da so v minulih poplavah prebivalci imeli bistveno več možnosti za samozaščito. Lahko so zaščitili vhod garaž in stopnišč ter z izpostavljenih mest umaknili avtomobile. V torkovi katastrofi pa je bilo to popolnoma nemogoče.

Hudo tudi v Škofji Loki

Voda je uničila del središča Krope
Voda je uničila del središča Krope FOTO:


Čeprav je vreme najhuje prizadelo porečje Selške Sore, ki je na območju Železnikov zelo hitro narasla za več kot dva metra, pa meteorna voda in narasle reke ter potoki niso prizanesli niti drugim območjem Gorenjske. V Škofji Loki je Sora poplavila predel sotočja obeh Sor. Poleg številnih stanovanjskih objektov je voda poplavila srednjo šolo in kuhinjo dijaškega doma.

V radovljiški občini sta bili najbolj prizadeti Lipniška dolina in Kropa, kjer je voda razkopala ceste in uničila del vaškega središča ter močno poškodovala celotno infrastrukturo. Med Radovljico in Podnartom pa je poplavljala Sava, pri čemer je bilo najbolj ogroženo naselje Gobovce. Vaščani Krope, Kamne Gorice, Dobrave in nekaterih drugih vasi v Lipniški dolini so bili brez pitne vode, dostavljali so jo gasilci. V Kropi je voda drla skozi središče kraja in ga v veliki meri uničila, tri hiše so še vedno ogrožene, ceste so razkopane, nekatere tudi neprevozne.

Kavčič: Partizanske bolnišnice Franja ni več

V Cerknem je neurje trajalo vsega petnajst minut, v tem kratkem času pa so potoki narasli za več metrov. Stanje je katastrofalno. Številne ceste so še vedno neprevozne, odneslo je najmanj osem mostov, zato je okoli sto ljudi še vedno odrezanih od sveta. Plazovi grozijo hišam, preskrba s pitno vodo je motena.

Odpravljanje posledic neurja v Cerknem
Odpravljanje posledic neurja v Cerknem FOTO: Dare Čekeliš

"Partizanske bolnišnice Franja praktično ni več," je stanje v tem pomniku humanosti v Dolenjih Novakih, ki ga je tako kot celotno območje Cerkljanskega prizadelo torkovo neurje, opisal župan občine Cerkno Juri Kavčič. Le dve od 13 barak še stojita na svojem mestu, nekaj jih je voda prestavila, tiste v zgornjem delu soteske pa so preprosto izginile, je dodala direktorica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec. "Stanje je hudo. Tudi baraki, ki še stojita na svojem mestu sta močno poškodovani. Največjo škodo pa predstavlja izguba inventarja oz. muzejskih predmetov, ki so bili v barakah, saj gre za originalne predmete," je poudarila. Prav iskanju originalnih muzejskih predmetov bodo v prvi fazi posvetili največ časa, začeli bodo že v četrtek. Dele bolnišnice je namreč voda raztresla po soteski Pasice, ostanke spomenika človečnosti pa so našli tudi štiri kilometre nižje v Cerknem, je pojasnila Leskovčeva.

Uničena bolnišnica Franja
Uničena bolnišnica Franja FOTO: POP TV

Vlada se je odločila, da bo v celoti financirala obnovo spomenika, ki je po besedah ministra za kulturo Vaska Simonitija poškodovan še huje, kot so mislili. Minister si je ogledal razdejanje in obljubil, da bodo naredili vse, da se obnova začne čim prej. Oskrbnika – eden je sinoči komaj zbežal pred podivjano vodo – in alpinisti so se že prebili na območje bolnišnice, kjer so pregledali teren.

Razmere se umirjajo

Neurje se je z zahoda selilo proti vzhodu in močno prizadelo območje Celja in Velenja. Poleg omenjenih dveh krajev so bili poplavljeni tudi Laško, Vojnik, Vransko Braslovče in še nekateri kraji v okolici, tudi Letuš, kjer sta v plazu umrla dva človeka. V zahodnoštajerski regiji je tako poškodovanih skoraj 2400 stanovanjskih in več kot 700 gospodarskih objektov.

Nekaj hiš v Slatinem pri Celju je sinočnje neurje
odrezalo od sveta. Prebivalci so se zato škodo lotili odpravljati sami.
Nekaj hiš v Slatinem pri Celju je sinočnje neurje odrezalo od sveta. Prebivalci so se zato škodo lotili odpravljati sami. FOTO:
Močno neurje je v torek zajelo tudi Obalo in Kras, hujših posledic pa ni bilo.

V Velenju, ki je bilo zaradi močnega torkovega deževja skoraj polovico noči popolnoma odrezano od sveta, sprožili pa so se tudi številni plazovi, se zadeve umirjajo, župan Srečko Meh je dejal, da so vse pristojne službe delale celo noč, da bi preprečile hujšo katastrofo. Ponoči so iz kraja Ložnica, kjer se je sprožil plaz, evakuirali eno družino.

Na Vranskem je reka Bolska poplavila središče kraja, zaradi visokih voda pa je bila zaprta tudi večina lokalnih cest. Bolska je poplavljala tudi na območju Prebolda ter v Kaplji in Dolenji vasi. V Slovenskih Konjicah je poplavljala Dravinja s pritoki, najhujše pa je bilo v naselju Zbelovo, kjer je bilo poplavljenih okrog 20 stanovanjskih hiš in nekaj poslovnih prostorov. V Vojniku je Hudinja poplavila večje število objektov in zalila celoten mestni trg.

Železniki
Železniki FOTO: Dare Čekeliš

Deževje je popoldne prizadelo tudi širše območje Maribora, in sicer Slovensko Bistrico, Poljčane, Oplotnico, Rače-Fram, Hoče-Slivnico, Duplek in Miklavž. Po doslej zbranih podatkih so imeli največ težav v bistriški občini, kjer je bilo skoraj v celoti poplavljeno naselje Leskovec.

Vodo je treba prekuhavati

Zaradi poplav obstaja velika možnost, da je pitna voda onesnažena in neprimerna za uživanje. Na Inštitutu za varovanje zdravja prebivalcem na poplavljenih območjih priporočajo, da upoštevajo navodila lokalnih oblasti in pijejo prekuhano in ustekleničeno vodo.

Čas je za pomoč

Zaradi katastrofalnih posledic hudega deževja, ki je zajelo večji del Slovenije so na Rdečem Križu Slovenije začeli z zbiranjem prispevkov za pomoč prizadetim prebivalcem.

Kropa
Kropa FOTO:

Pomoč je začela zbirati tudi Karitas. V Železnike, kjer je stanje po neurju katastrofalno, so že poslali tovornjak in dva kombija nujne pomoči. Poplave, ki so na Gorenjskem prizadele predvsem Tržič in Železnike, na Primorskem Cerkno, Tolminsko, Baško Grapo in Podbrdo, na območju Celja pa Letuš in Savinjsko dolino, so povzročile veliko škodo tamkajšnjim prebivalcem. Mnogi so ostali brez najnujnejšega, nekateri celo brez strehe nad glavo, so poudarili v Karitasu.

V Zavarovalnici Triglav po zdaj znanih informacijah pričakujejo prijavo približno 5000 škod, nastala škoda pa naj bi po ocenah znašala med 10 do 20 milijonov evrov. V Adriatic Slovenici ocene škode nimajo, ocenjujejo pa, da bo bistveno višja kot po neurjih in toči avgusta. Posledice neurij so namreč razsežnejše, škode na nepremičninah pa so zaradi poplav bistveno višje, so pojasnili v koprski zavarovalnici. Vso škodo je nemogoče oceniti tudi zato, ker so nekateri kraji še nedostopni. Ocene škode še nimajo prav tako v Zavarovalnici Maribor. Predsednik uprave mariborske zavarovalnice Drago Cotar, ki si je ogledal posledice neurja v Podgorju pri Letušu – enem najbolj prizadetih krajev v državi - je prve ocene škode napovedal do konca tega in v začetku naslednjega tedna.

V zavarovalnicah že prejemajo prve prijave škode, ki jo je povzročilo torkovo neurje. Na teren so poslale okrepljene ekipe cenilcev, kolikšen je obseg škode, pa zaenkrat še ni znano, saj so nekateri kraji še nedostopni. Kljub temu prve ocene kažejo, da bo škoda bistveno višja kot po avgustovskih neurjih in toči. Zavarovalnica Triglav je prve odškodnine izplačala že danes, ostale to napovedujejo v prihodnjem tednu.

Pomoč obljublja tudi vlada, ki bo prizadetim namenila pol milijona evrov pomoči. Na vladi pa zagotavljajo tudi, da bo Gorenjska obravnavana prednostno.

Številne ceste so še vedno zaprte ali zelo težko prevozne. Več =>

  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja