FOTO in VIDEO: Železniški promet čez Dobovo zaenkrat obstal, begunce brez dokumentov vrnili na Hrvaško

Na železniško postajo v Dobovi je nekaj po 19. uri prispel vlak, na katerem je bilo okoli 200 beguncev, je potrdila tiskovna predstavnica Generalne policijske uprave Vesna Drole.

Kot je za 24UR ZVEČER povedal predstavnik policije Anton Štubljar, so za 150 ljudi ugotovili, da nimajo urejenih dokumentov, zato jim prestopa meje niso dovolili.

Vlak so nato razdelili na dva dela, eden je odpeljal proti Ljubljani, drug del z begunci je ostal na Hrvaškem.

Begunci s takšno odločitvijo sicer niso bili zadovoljni, veliko je bilo vzklikov in kričanja, nato pa se je situacija umirila. Tudi ti begunci sicer v Sloveniji niso nameravali ostati. "Želim v Nemčijo, kjer bom študiral," je dejal eden izmed njih. Na vprašanje, ali bi ostala v Sloveniji, pa je begunka dejala, da je "slišala, da je Slovenija revna država".

Na mejo v Dobovo bi sicer moral nocoj prispeti še en vlak, a ga ne bo. Slovenske železnice so v skladu z dogovorom med slovensko in hrvaško policijo prekinile potniški promet čez mejni prehod Dobova.

Prekinitev potniškega prometa preko mejnega prehoda Dobova bo veljala do petka, in sicer do 6. ure.

Po poročanju Jutarnjega lista so begunci sicer vozovnice za vlak kupili v Zagrebu, kjer so jih hrvaški organi tudi evidentirali. Begunci sicer niso želeli izročiti drugih dokumentov kot potrdilo hrvaške policije, da so dolžni v 30 dneh zapustiti Hrvaško, je še poročal Jutarnji list.

Vlak, ki iz Zagreba nato ni odpeljal, je bil sicer že nabito poln z begunci, a so kasneje odklopili lokomotivo, vlak pa izpraznili.

Hrvaška beguncem sporoča, da pri njih ni več prostora

Na Hrvaško je sicer danes prispelo skoraj 10.000 beguncev. Tam ne želijo ostati, njihov cilj je Nemčija. Prav tako jim Hrvati niso ravno izrekli dobrodošlice, pravijo, da so njihove kapacitete polne, kot je poročal Reuters pa je hrvaški minister Ranko Ostojić napovedal, da bodo begunce usmerili proti Sloveniji in Madžarski.

Slovenska policija sicer sporoča, da je pripravljena. Prav tako civilna zaščita, ki je v Brežicah začela postavljati šotore, postelje, tuše, pripravljati vodo in hrano.

Nekateri poskušajo v Slovenijo priti na druge načine ...

Na območju občine Brežice so tako okoli 20. ure pri Slovenski vasi oz. tamkajšnji industrijski coni prijeli tri tujce, ki so nezakonito prečkali meji. Slovenska policija jih je že vrnila hrvaškim varnostnim organom.

Poleg tega je na mejni prehod Obrežje iz smeri Zagreba nekaj migrantov prišlo kar s taksiji, najprej osem in potem še nekaj. Pripeljali so se do nekdanjega mejnega prehoda Bregana na hrvaški strani in so nato nadaljevali pot peš proti Obrežju. Hrvatje jim niso dovolili vstopa v Slovenijo.

Tiskovna predstavnica PU Novo mesto Alenka Drenik je sicer zatrdila, da v Sloveniji za zdaj naj ne bi bilo nezakonitih migrantov.

Njihov cilj je sedaj Slovenija

Hrvaška policija je begunce, ki so od srede prispeli v Zagreb, pošiljala v sprejemni center, ki so ga uredili na zagrebškem velesejmu, a so begunci novinarjem povedali, da so svobodni ter da se odpravljajo peš proti Sloveniji, poroča Index.hr.

Begunci so le nekaj ur po tem, ko so jih prepeljali z vlakom s srbsko-hrvaške meje in namestili v zagrebški hotel Porin, začeli odhajati iz poslopja, v katerem že od prej živijo prosilci za azil. "Čeprav so begunci od policije dobili papirje, na katerih piše, da se morajo zglasiti na zagrebškem velesejmu, imajo za cilj Slovenijo," dodaja portal.

Policiste bodo nameščali na območjih mariborske in novomeške policijske uprave

Policija bo storila vse, da bo prihod beguncev potekal čim bolj nadzorovano in da begunci Slovenije tudi ne bi zapuščali nenadzorovano, je v izjavi dejal vodja oddelka za upravljanje meja v upravi uniformirane policije Peter Skerbiš. Glede na podatke, ki jih slovenska policija dobiva od hrvaških kolegov, se bo policiste najbrž nameščalo na območjih mariborske in novomeške policijske uprave.

Pri vprašanju, ali bo policija kadrovsko kos morebitnemu navalu beguncev, Skerbiš pojasnjuje, da lahko aktivirajo pomožni sestav policije, če bi glede na situacijo menili, da je potrebno. Tega za zdaj še niso storili. Prav tako bodo aktivirali posebno enoto policije, če bi jo potrebovali. Kot namreč poudarja, se bodo prilagajali trenutni situaciji.

Policisti izvajajo nadzor na meji z Madžarsko

Pomurski policisti sicer od polnoči izvajajo začasni nadzor na meji z Madžarsko. Udeležence v cestnem prometu kontrolirajo predvsem v vozilih, ki bi lahko bila sumljiva in v katerih bi se lahko prevažali prebežniki. Kje vse so kontrole, policija ne razkriva, sicer pa te niso stalne.

Očitno pa so občasno na vseh sedmih nekdanjih mejnih prehodih z Madžarsko, poostreni nadzor zlasti kombiniranih vozil je mogoče opaziti tudi v notranjosti Pomurja, okrepljen je tudi na zeleni meji.

Državljan Tunizije v vozilu prevažal tujca

Policisti Policijske uprave Murska Sobota so sporočili, da so danes pri vzpostavitvi začasne mejne kontrole na avtocestnem počivališču Pince - Sever obravnavali prekršek nedovoljenega vstopa tujca (domnevno državljana Sirije). V kombiniranem vozilu ga je prevažal 29-letni državljan Tunizije z urejenim statusom bivanja v Italiji.

Voznik je bil kaznovan zato, ker pri sebi ni imel dovoljenja za bivanje, zoper tujca pa je bil uveden hitri prekrškovni postopek zaradi posesti manjše količine drog. Ker ni imel ustreznih listin za vstop, bo po na podlagi določil o schengenskih mejah vrnjen na Madžarsko.

MNZ: Slovenija se s Hrvaško ne dogovarja o varnih koridorjih

Notranje ministrstvo je danes ponovilo, da se Slovenija s Hrvaško ne dogovarja o varnih koridorjih za transport morebitnih beguncev. Kot so zapisali, ne drži informacija, da se je ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar s hrvaškim kolegom Rankom Ostojićem dogovarjala o vzpostavitvi varnih koridorjev.

Evropska zakonodaja takšnega koncepta ne pozna. Če bi Slovenija migrantom iz sosednjih držav omogočala prehod čez ozemlje, bi kršila nacionalno in tudi evropsko zakonodajo, so ob tem poudarili na notranjem ministrstvu.

Györkös Žnidarjeva se je danes po telefonu ponovno slišala s hrvaškim ministrom Ostojićem, kjer je po navedbah MNZ ponovno poudarila, da Slovenija od Hrvaške pričakuje, da bodo spoštovali in izpolnjevali vse obveznosti, ki izhajajo iz evropskega pravnega reda. Hkrati je ministrica ponovno ponudila pomoč hrvaški strani, če bi jo potrebovala.

Faymann in Cerar za hitro ukrepanje

Hrvaški premir Zoran Milanović se je danes o begunski krizi pogovarjal z avstrijskim kanclerjem Wernerjem Faymannom. "Mi smo tranzitna država in smo se obnašali do beguncev zagotovo boljše kot nekatere druge države v zadnjem času. A so naše zmožnosti, ne glede na našo organiziranost omejene tako kot tudi avstrijske, ki je večja in zelo bogata država," je dejal. Hrvaška je po njegovih besedah med humanitarno krizo pokazala svoj človeški obraz, spoštuje pa tudi evropsko zakonodajo in registrira ljudi. "Bomo konstruktivni in bomo sodelovali, ob poudarku, da obstajajo meje naših kapacitet. Potem pa ne vem, ali bomo lahko evidentirali vse ljudi. Če se bo njihovo število zvišalo, tega ne morem zagotoviti," je še dodal. Kot je izpostavil, bodo predvsem gledali na hrvaške interese in varnost države.

Iz Faymannovega urada so sporočili, da so bili pogovori "zelo konstruktivni" ter da sta se z Milanovićem dogovorila, da je nujno potrebno tesno sodelovanje dveh držav pri trenutnem izzivu begunske krize. Želi si hitrega izrednega vrha EU o begunski krizi. Meni, da srečanje notranjih ministrov EU, ki je napovedano za torek, ne more nadomestiti srečanja voditeljev držav.

Faymann je po Zagrebu odpotoval še v Ljubljano na srečanje s slovenskim kolegom Mirom Cerarjem. "Strinjava se, da mora EU čim prej najti skupno rešitev, ki bo veljala za celo EU in širše območje Evrope. Zavzemava se tudi za to, da je treba še okrepiti sodelovanje in solidarnost držav članic EU pri soočanju s to problematiko," je povedal Cerar. Slovenija je po njegovih besedah zavezana, da varuje zunanje meje Schengena, kar bo tudi dosledno spoštovala. Cerar je še enkrat zatrdil, da je Slovenija pripravljena na nadaljnje soočenje s to krizo in bo glede tega še naprej v stiku s sosednjimi državami.

"Smo na preizkušnji. Čas je, ko moramo dokazati, da nočemo Evrope, v kateri bo vsak poskušal svoje težave prelagati na pleča drugega," pa je dejal Faymann. Opozoril je, da se je treba reševanja begunske krize lotiti pri koreninah in pri tem izpostavil financiranje begunskih taborišč v sirskih sosedah. Poudaril je še, da morajo veljati vsi dogovorjeni ukrepi in zakonodaja, vključno z dublinsko uredbo, ki bi jo bilo sicer treba izboljšati.