Ravnanje uradnih oseb, javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev v državnih organih, ki so z opustitvami dolžnega nadzora in ukrepanja ob očitnih in grobih kršitvah temeljnih pravic delavcev omogočale delodajalcem pridobitev neupravičene koristi, je kršitev dolžnega ravnanja, ki ustreza definiciji korupcije po zakonu o preprečevanju korupcije, menijo v protikorupcijski komisiji. Glede na težo posledic za žrtve pa je to tudi tudi odraz popolnega pomanjkanja integritete pri uradnih osebah, ki se na opozorila o očitnih kršitvah pravic delavcev sploh niso odzvale, so zapisali v načelnem mnenju komisije, ki jo vodi Drago Kos.
Komisija je prve prijave o neplačevanju prispevkov za socialno varnost in osebnih dohodkov delavcem dobila že leta 2007. O ugotovitvah iz prijav prizadetih delavcev in sindikatov je seznanila ministrstva za javno upravo, delo in finance, republiško davčno upravo ter zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter jih pozvala k ukrepanju. Ker je ugotovila, da je pri teh kršitvah podan sum kaznivih dejanj, storilec katerih se preganja po uradni dolžnosti, je dopis poslala še generalni policijski upravi in vrhovnemu državnemu tožilstvu, o svojih ugotovitvah pa obvestila tudi najvišje politične funkcionarje zakonodajne in izvršilne veje oblasti.
Razmere v letu 2010 dokazujejo, da uradne osebe, javni funkcionarji in javni uslužbenci, kljub zahtevam in prošnjam komisije pred tremi leti ter lastnim zagotovilom niso storile praktično ničesar, da bi pravice delavcev ustrezno zavarovale in od kršiteljev zahtevale odgovornost, opozarjajo v komisiji, kjer so medtem prejeli še celo vrsto drugih prijav o vedno novih kršitvah temeljnih pravic delavcev, ki po načinu in posledicah grobo posegajo v bistvo človekovega dostojanstva na delovnem mestu.
Uradne osebe bi po svojem uradnem položaju in pooblastilih mogle in morale ukrepati ter tudi po uradni dolžnosti poostriti nadzor nad kršitelji. Ker pa so namesto tega celo vedoma onemogočale delavce pri uveljavljanju njihovih pravic, so si nekateri delodajalci z brezobzirnim izkoriščanjem in nečloveškim ravnanjem kopičili neupravičeno korist, navajajo v komisiji.
Vrhovno tožilstvo: Tožilci tovrstna kazniva dejanja tekoče obravnavajo
Na vrhovnem državnem tožilstvu so v prvem polletju lanskega leta preverjali, ali tožilci tekoče obravnavajo kazniva dejanja glede kršitev temeljnih pravic delavcev, zaposlovanja na črno in kršitev pravic iz socialnega zavarovanja. V navedenem obdobju so prejeli 370 ovadb, od tega je bilo ovadenih 297 fizičnih in 73 pravnih oseb. Veliko večino ovadb so že obravnavali in o njih sprejeli ustrezno odločitev. ''Tako je bilo nerešenih ovadb na tožilstvih skupno le 15, preostale zadeve pa so v dopolnitvi pri policiji ali drugem državnem organu ali v fazi posameznih preiskovalnih dejanj pred pristojnim sodiščem. Nekatere ovadbe so bile zavržene ali pa je bil v zadevi vložen obtožni akt." Obtoženih je bilo 54 ljudi. Poudarili so, da so tudi v preteklih obdobjih ustrezno obravnavali kazenske ovadbe s tega področja, če so jih prejeli.
Kolegij vseh vrhovnih državnih tožilcev je medtem na pobudo generalne državne tožilke Barbare Brezigar obravnaval problematiko kaznivih dejanj, storjenih zaradi neplačevanja prispevkov. ''Zaradi celovite obravnave problematike smo za sodelovanje zaprosili tudi Durs, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje ter Katedro za delovno in socialno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani.'' Po posvetih so sprejeli strokovno stališče, o katerem so seznanili pravosodno ministrstvo in vsa državna tožilstva. Poleg tega so na Vrhovnem državnem tožilstvu pripravili tudi primer izreka obtožnega predloga, ki bo tožilcem v pomoč pri preganjanju storilcev kaznivih dejanj, storjenih zaradi neplačevanja prispevkov.
KOMENTARJI (45)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.