Po 40 minutah prekinili razpravo
Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je glede dela tožilstva in preganjanja kriminala dejala, da politični populizem ne more biti merilo za delo tožilcev.
Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.
Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj
Video
Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je danes v državnem zboru (DZ) zavrnila navedbe, da je Slovenija zaradi dela državnega tožilstva v Organizaciji za evropsko sodelovanje in razvoj (OECD) dobila "rumeni karton". "Če je do kritike prišlo, je prišlo le zato, ker očitno nekdo v nasprotju z dejanskim stanjem obrekuje državne tožilce," je dejala. Politični populizem po njenem ne more biti merilo za delo tožilcev.
(Foto: Dare Čekeliš)
Glas tožilstva je v EU cenjen
Poslancem, ki problematizirajo njen ugled kot generalne državne tožilke v tujini, je generalna državna tožilka Brezigarjeva danes sporočila, da je glas generalnega državnega tožilca in slovenske tožilske organizacije v Evropi zelo cenjen.
Na očitke, da tožilstvo skorajda ne preganja gospodarskega kriminala, je odgovorila s številkami. Te po njenem namreč jasno kažejo, da tožilstvo to vrsto kriminala preganja. V letu 2008 so bile vložene obtožnice zoper 475 pravnih oseb, zoper 272 so bile kasneje izrečene tudi obsodilne sodbe. Poleg tega je bilo do konca junija letos vloženih 148 obtožnic, je povedala.
Vloženih več obtožnic
Odgovorila je tudi na očitek, da v poročilu ni ničesar o zadevi Patria. Kot je pojasnila, je primer opisan v delu, ki govori o skupnih preiskovalnih skupinah. Poleg tega so konkretne zadeve v poročilu navedene le kot primer, brez konkretnih podatkov, je dejala. Zavrnila je tudi očitke, da so v poročilu zgolj "hvalisanja".
Po njenem ne držijo niti navedbe, da se je preiskava v zadevi "čista lopata" praktično ustavila. Kot je povedala, sta bili do zdaj v zadevi vloženi dve obtožnici, opravljeni sta bili dve sodni preiskavi, v delu zadeve intenzivno poteka še en kazenski postopek. "Potekal bi še intenzivneje, če bi bilo vse po naši volji in bi na zadevi delalo več kriminalistov in drugih ljudi na policiji," je dejala. Dodala je, da to ni "kritika na račun policije", saj se zavedajo, da jo pesti pomanjkanje kadrov, "pač pa dejstvo".
Zavrnila je tudi navedbe, da je državnih tožilcev več kot kazenskih sodnikov ter da slednji kljub temu opravijo več dela. "228 razpravljajočih mladoletniških in preiskovalnih sodnikov deluje na 55 lokacijah. Vse njihove naloge pokriva 164 državnih tožilcev z 22 lokacij," je navedla.
Ob koncu svojega nastopa pred poslanci je ocenila, da politični populizem ne more biti merilo za delo tožilcev. Prav tako se po njenem ne bi se smelo dogajati, da kriminal brez ustreznega odziva pomembnih akterjev v družbi tožilčevo delo pospremi z oglasom Psi lajajo, karavana gre dalje. "Nestrpnost do stroke in sodbe o našem delu, ki ne temeljijo na dejstvih in strokovnih merilih, so nevarne. Stroka se jim namreč težko upre, ker tu argumenti ne štejejo," je zaključila.
Preložili razpravo
Odbor za notranjo politiko je razpravo o skupnem delu državnega tožilstva za leto 2008 preložil na eno izmed naslednjih sej. Preložitev je predlagala Cveta Zalokar Oražem (Zares), da bi, kot je pojasnila, lahko natančno preučila odgovor generalne državne tožilke iz uvoda današnje seje, "se vanj poglobila in nato vsebinsko diskutirala".
Potem, ko je bil predlog izglasovan, je predsedujoči odboru Vinko Gorenak (SDS) sejo prekinil, kdaj bo ta svoje delo nadaljeval, pa bo sporočil naknadno. Na današnji seji bi sicer moral odbor obravnavati še letno poročilo Informacijskega pooblaščenca za leto 2008. Razprava o delu državnega tožilstva, s katero je sicer odbor začel že 8. julija, je tako danes trajala vsega 40 minut, pri čemer je večji del pripadel odgovoru generalne državne tožilke na očitke poslancev koalicije, ki so jih ti na račun dela tožilstva izrekli 8. julija.
V preostalem delu razprave je Zalokar Oražmovo med drugim zanimalo, zakaj je tožilstvo uvedlo kazenski pregon zoper finskega novinarja in avtorja oddaje finske televizije o Patriji Magnusa Berglunda. Predstavniki tožilstva so ji pojasnili, da je bil pregon uveden zato, ker obstaja utemeljen sum storitve kaznivega dejanja. O tem, ali dejansko obstaja, pa bo, kot so pojasnili, na koncu tako ali tako "odločalo sodišče in ne politika".
Povezani članki
Glasuj
Sedaj, ko je vložena obtožnica proti temu finskemu biseru, pa je ves posran od straha.
Upajmo, da bomo lahko videli tudi dokaze, ki jih skrbno hrani na varnem.
Seronja.
Očitno nimaš pojma za koliko se je zadolžila prejšnja vlada in svoje pufe pustila naslednikom. Zaključni račun je bil sprejet z izsiljevanjem v DZ in ga računsko sodišče ni potrdilo.
Gospodarske rasti ni nikjer na svetu v tem česu, ki ga omenjaš.
Bi pa vsekakor lahko bilo bolje kot je, če bi tudi prejšnje vlada in sedanja vlekla prave poteze v pravem času.
Tako pa naj.b..mo samo samo delavci.
Saj finski novinar ni sveta krava, da bi obtoževal predsednika vlade neke države, kar tako čez palec in malo za hec.
Naj možakar prinese dokaze, če ne pa v arest z lažnivcem.
Kompletno vodenje JJ je bilo v oblakih in fiktivno !!
Nikjer nič, samo minusi !!
Verjeti desničarju, je kot, da pustiš kokoš pri lisici, da ti jo čuva.
















