Tako kot si prvošolčki včeraj niso mogli predstavljati, kaj jih čaka v šoli, si tudi državljani ne moremo predstavljati, v kakšno jesen vstopamo in kaj nas čaka. Po napovedih bo, kot kaže, zelo turbulentna.
Afera Kralj je vzela nedolžnost LMŠ in pokazala, da se ena največjih rak ran, upravljanje naše države, ne spreminja. Še vedno imajo, kot kaže, prednost pri zaposlovanju za dobre državne službe tisti, ki imajo močno strankarsko zaslombo vladajočih. Kot strela z jasnega pa je takoj po aferi Kralj padla še ena grožnja koaliciji Marjana Šarca - če ne boste ukinili dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, Levica novembra ne bo podprla proračuna, kar pomeni, da lahko proračun pade, posledično tudi Šarčeva vlada. Dodaten vihar na političnem prizorišču lahko sproži menjava vodstva SMC. Ni namreč skrivnost, da je kandidat za njeno vodstvo Zdravko Počivalšek bil naklonjen temu, da gre SMC v vlado tudi z Janezom Janšo.
Ob vsem tem pa še nespodbudne novice iz Nemčije, kjer industrijska proizvodnja pada. In ko kihne Nemčija, imamo v Sloveniji gripo, radi rečejo ekonomisti. To pa pomeni tudi manj dela za delavce in posledično njihov manjši zaslužek. Pa tudi v državno blagajno, iz katere se financirajo javno zdravstvo (kolikor je od njega še ostalo) in šolstvo, ter v preostali javni sektor, pade manj denarja. In če vlada napove zategovanje pasu v javnem sektorju, je tukaj Branimir Štrukelj, ki je doslej zlomil še vsako vlado.
Bo vladajoča koalicija vse to zdržala? Kako bomo torej preživeli jesen? In zakaj smo sploh tukaj, kjer smo?
Še bo vroče to jesen v Šarčevi koaliciji. Če je prvaka SDS vsaj na Twitterju premier lahko utišal z blokado, ultimatov Levice pač ne more. "Mi ne prekinjamo sodelovanja, bomo pa razumeli, da vlada prekinja sodelovanje z nami," je v četrtek dejal koordinator Levice Luka Mesec.
Če se dopolnilnega zavarovanja ne ukine, ne bo glasov podpore proračunu, za katerega tudi stroka že več čas opozarja, da ni vzdržen.
"Slovenija v svojih proračunskih načrtih še vedno računa na triodstotno gospodarsko rast v tem letu in temu primerno je nastavljena tudi javna poraba - torej bo verjetno proti koncu leta šlo že zelo na tesno," je v začetku avgusta menil predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun in dodal da odgovorno ravnamo, če imamo že danes vse izračune pripravljene. In to pogreša.
Pa bodo javne finance vzdržale predvideno višanje pokojnin? Državna blagajna, ki jo polnijo naši podjetniki, opozoril kot da ne sliši. Ne le da z davčno reformo računa na 110 milijonov evrov iz njihovih žepov - preveč, če vprašate njih. "Zlasti zato, ker smo gospodarstvo in državljani prispevali v državno blagajno čez milijardo več že samo v lanskem letu," je februarja letos izpostavljala Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
Tudi zaton gospodarskega cikla v Nemčiji očitno še ni dovolj za alarm, pa čeprav je od nje odvisnih okoli 500 naših podjetij, osemmilijardna letna prodaja naše avtodobaviteljske industrije, pa prihodnost 40.000 v njej zaposlenih Slovencev in Slovenk. Naročil je že manj tudi za 10 odstotkov, kar potrjuje tudi Aleš Cokan, vodja prodaje Magnetov Ljubljana. "Čeprav se to ne vidi pri končnih uporabnikih, avti še vedno prodajajo, ampak mi čutimo glede naročil."
Od prve bojne linije do zakulisja, kjer se kuhinja imenuje korporativno upravljanje, mizo pa servirajo politični apetiti.
"Koalicija je sestavljena iz petih strank. Pritiski so takšni in drugačni," je pred slabima dvema tednoma pritrdila predsednica nadzornikov SDH Karmen Dietner. "Torej, če smo za vse krivi, potem moramo imeti tudi kakšno besedo," pa pravi premier Šarec.
Do kam, predvsem pa kako gre lahko kadrovanje mimo vseh pravil, smo videli pred Telekomovo skupščino: znotrajkoalicijski boj med LMŠ in Židanovo SD se konča kot afera Kralj. V ozadju tesne povezave prijaviteljice, prve nadzornice Uradnega lista Irene Prijović z Borutom Jamnikom, nečakom Brede Pečan, vplivne nekdanje poslanke SD. V ospredju pa sum korupcije, ki bi ga morala vsa koalicija na čelu s predsednikom vlade prva obsoditi. "Gospod Kralj je seveda ravnal zelo naivno," je prejšnji teden na to dejal Šarec.
Toliko o predvolilnem programu. "Kriminal in korupcija se ne bosta izplačala," je očitno le s simpatično floskulo zagotavljal Šarec, ter da bo do korupcije veljala ničelna toleranca. Ta Slovence mimogrede letno stane 3,5 milijarde evrov.
O tem namreč pričajo tudi ugotovitve KPK o korupcijskih tveganjih ljubljanskega župana. Prvi mož komisije Boris Štefanec je pred dnevi namreč dejal, da razmišljajo o predlogu za odpoklic župana. Pa bodo poslanci predlog podprli?
Z roko v roki z njim gre tudi vprašanje drugih navez - na primer lobiranje nekdanjega šefa Sove, Janeza Zemljariča, pri ministru Počivalšku, ki je Štefanecu lani odgovoril s tožbo. Pod njegovo taktirko se uspešno izvaja privatizacija, ki to ni, medtem pa brez hrbtenice pri davčni reformi, ki zaradi vpliva Levice na gospodarstvo in državljane prihaja z višjimi oziroma celo podvojenimi davki na kapitalske dobičke.
KOMENTARJI (193)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.