Volilno leto se je začelo in s tem povezane so tudi pospešene strankarske aktivnosti. Časnik Večer je tako poročal o finančnih okrepitvah največje opozicijske stranke SDS, katere predsednik Janez Janša je sredi decembra najel posojilo v višini 450.000 evrov, a ne pri kateri od bank, pač pa pri 32-letnici iz Prijedora v BiH.
19. decembra lani je SDS sklenila novo posojilno pogodbo z Dijano Đuđić. Kot je razvidno iz posojilne pogodbe, ki jo je pridobil časnik Večer, 32-letnica omenjeni znesek stranki SDS posoja za obdobje do konca leta 2019, in sicer z zgolj dvoodstotno obrestno mero.
Duđićeva je znanka Roka Snežiča, razvpitega mariborskega podjetnika, ki je na novogoriški univerzi doktoriral s področja davčnih utaj, z Janezom Janšo pa si je delil zaporniško celico na Dobu. Snežič je za 24ur zanikal, da bi poznal Đuđićevo, a so ga v oddaji postavili na laž. Pridobili so namreč dokaze, da sta nekajkrat skupaj potovala v Bosno in Hercegovino, prvič aprila lani, nato še konec septembra in v začetku decembra.
'Če smo kršili zakon, bomo odgovarjali'
Prvi obrok posojila v višini 150.000 evrov je morala Dijana Đuđić nakazati že do konca lanskega leta, drugega prav tako v višini 150.000 evrov do 15. januarja letos, zadnjega pa najkasneje do januarja prihodnje leto, ko bodo volitve že zaključene.
Trije deli so bili potrebni zato, ker zakon o financiranju političnih strank v Sloveniji ne dovoljuje višjih posojilnih zneskov.
Janez Janša se je na tiskovni konferenci odzval na vročo temo okrog najema posojila. Dejal je, da so prišli v kontakt z gospo Đuđić prek podjetja Nova Obzorja, ki izdaja časopisa Demokracija in Škandal24 in v katerem imajo kot stranka svoj delež. Svet SDS je sprejel sklep, da bo v prihodnjih dveh letih stranka odprodala svoj delež v tem podjetju najboljšemu ponudniku, pred tem pa so želeli za potrebe volilne kampanje najeti čim bolj ugoden kredit.
Janša je povedal, da si denarja niso sposodili od podjetja, pač pa od fizične osebe. "Jaz sem to osebo prvič srečal ob podpisu pogodbe. Pogodba je bila deponirana pri vseh pristojnih inštitucijah, delež je bil zavarovan v skladu z zakonom, prijavljen na Ajpesu, za zakonitost pogodbe je tako odgovoren notar," je dejal prvak SDS.
Glede na to, kaj pravi zakon o financiranju političnih strank, so v SDS najeli občutno prevelik kredit. "Zakon o političnih strankah navaja, da lahko politična stranka od finančnih institucij pridobiva posojila v neomejeni vrednosti, od fizičnih oseb pa do višine desetkratnika povprečno bruto mesečne plače v Sloveniji," je za Siol pojasnil Vid Doria iz Transparency International Slovenija. Glede na bruto mesečno plačo v Sloveniji bi lahko Đuđićeva SDS tako posodila zgolj dobrih 16.000 evrov.
Na računskem sodišču so že napovedali, da bodo izvedli revizijo, predsednik sodišča Tomaž Vesel pa je ob tem poudaril, da lahko politična stranka po slovenski zakonodaji pridobi posojilo največ v višini desetkratnika osnovne bruto plače letno.
Po Veselovih besedah je treba tudi preveriti, kakšen je bil razlog oziroma vsebina posojilne pogodbe. Ali gre v konkretnem primeru za posojilno pogodbo fizične osebe, ki krepko presega dopustni znesek kreditiranja, ali pa gre po vsebini za pogodbo, ki ima drugačen pravni ali poslovni namen, kot na primer prenos lastniškega deleža na podjetje, ki ga stranka poseduje.
"Po interpretacijah, ki so bile dane nam, je ta omejitev 172.000 evrov na leto, zato je bil kredit tudi razbit na tri dele," je na to odgovoril Janez Janša in dodal, da bo stranka odgovarjala in sprejela kazen, če se bo izkazalo, da so kršili zakon. Posojilodajalka se mu ne zdi sporna, navedb, da naj bi bila vmešana v utajo davkov, ni komentiral.
"Ta oseba, ki nam je posodila denar, ima v Sloveniji davčno številko, denar je bil nakazan iz Slovenije, ne iz Republike Srbske, obrestna mera je takšna, za kakršno smo se dogovorili. Kar se tiče nas, je vse v najlepšem redu," je odgovoril.
Najem posojila od oseb, ki prihajajo iz BiH, namreč odpira vprašanje, ali se želi SDS na tak način izogniti plačilu davka. Je banka tako preverjala izvor denarja pri stranki, kar bi po zakonu morala storiti? "Banka mora to preveriti pri izvoru denarja in ne pri posojilojemalcu," je dejal Janša in zavrnil, da bi bil pri najemu posojila v zgodbo kakor koli vmešan Rok Snežič.
Zakaj niso kredita najeli pri kateri od slovenskih bank?
Zakaj torej niso poskušali najeti kredita pri kateri od slovenskih bank, pač pa raje odšli čez mejo? "Ker imamo pri teh bankah nekaj manjših kreditov, pa tudi iskali smo kredit, za katerega bi zastavili delež v tem podjetju, ne pa nepremičnine ali česa drugega," je odgovoril Janša. Na vprašanje, ali bo stranka kredit vrnila ali posojilodajalki prepustila lastništvo v podjetju, je odgovoril, da sta odprti obe možnosti.
V oči poleg dejstva, da gre za neznano bosansko državljanko, bode tudi zelo ugodna nespremenljiva dvoodstotna letna obrestna mera, katere plačilo zapade ob vračilu glavnice. Na sivem trgu posojil so namreč obrestne mere bistveno višje. Prav tako pogodba vsebuje določilo, da obstaja možnost, da se do izteka posojilnega razmerja lahko dano posojilo tudi konvertira oziroma se z danim posojilom poplača nakup 44,16-odstotnega poslovnega deleža založbe Nova obzorja. SDS je Đuđićevi hkrati dovolila, da na strankarskem lastniškem deležu v Novih obzorjih vpiše zastavno pravico v zavarovanje denarne terjatve.
Sposojanje denarja na tak način se prvaku SDS ne zdi niti malo sporno. "Mi nismo odgovorni za vir tega denarja, za to so pristojne druge inštitucije. A smo kljub temu preverili segmente, ki so potrebni po zakonu. Glede davčne številke in davčnega dolžništva je bilo vse v najlepšem redu."
Kako so prišli do notarja Jožeta Sikoška? "Verjetno na enak način kot smo prišli do osebe, ki je posodila denar. Prek podjetja, v katerem imamo delež," je dejal Janša.
Posojilodajalka povezana z mednarodno mrežo za utajo davkov?
Po podatkih iz Ajpesa je Đuđićeva od marca 2016 lastnica družbe Moj kafein, ki je registrirana za gostinstvo, športne in druge poslovne dejavnosti, svoj sedež pa ima na Stari cesti 20 v Spodnjih Hočah. A tam o njej in omenjeni družbi ne vedo ničesar, še poroča Večer. Družba je od oktobra lani v postopku izbrisa, prav tako velja za davčnega neplačnika.
Kot poroča Večer, je posojilo tudi slabo zavarovano, saj manjšinski delež založbe Nova obzorja ni finančno ustrezen. Poleg tega, da s posojilno pogodbo ni bila opravljena cenitev Novih obzorij, pa je nenavadna tudi morebitna konverzija posojila z lastniškim deležem SDS pri Novih obzorij, saj to pomeni, da se v primeru neplačila posojila delež SDS ne bi znašel na dražbi, temveč bi z njim razpolagala Đuđićeva, še navaja Večer.
Spletni portal Siol.net je danes izpostavil, da je SDS posojilo najela pri osebi, ki je povezana z mednarodno mrežo za utajo davkov. Njihove analize v zadnjem mesecu so pokazale, da je v njej izginilo najmanj 1,3 milijona evrov davkoplačevalskega denarja. Janez Janša je na to odgovoril, da njemu podrobnosti niso znane, a da so pred podpisom pogodbe preverili posojilodajalko in da je bilo vse v skladu z zakonom.
O poslovni dejavnosti posojilodajalke Dijane Đuđić, bosanske državljanke, ni mogoče izvedeti praktično ničesar. Tako ni znano, od kod ji milijonski zneski, ki jih prek posojilnih pogodb kanalizira v Slovenijo. Podatki, ki so jih zbrali, pa kažejo, da je vpletena v več spornih poslov, enega preiskuje Policijska uprava Celje. Sumijo namreč, da je Družba ŽML, ki je bila pred stečajem v lasti Đuđićeve, utajila za 305.000 evrov davka na dodano vrednost. Podjetje je danes v stečaju, za njim in poslovnimi listinami pa so se izgubile vse sledi.
Podjetje naj bi bilo po poročanju Siol.net tudi pod drobnogledom celjskega finančnega urada zaradi suma kršitve opustitve plačila DDV. Finančni urad Celje je namreč ugotovil, da je bil namen ustanovitve Družbe ŽML zloraba sistema DDV in protipravna pridobitev javnofinančnih sredstev. Veriga navideznih poslov, za katere so bili izdani navidezni računi, se je začela pri hrvaškem podjetju Betnava. Vmesni člen je bilo podjetje Družba ŽML, končni pa podjetje Poštajner, ki se je ukvarjalo z veleprodajo gradbenega materiala.
Stečajna upraviteljica Katja Skumavec pa je povedala, da je poskušala priti v stik z Đuđićevo, da bi izvedla primopredajo poslov in od nje prevzela dokumentacijo, vendar neuspešno, zato jo je zaradi prekrška prijavila ministrstvu za pravosodje.
'Odkod 32-letnici toliko denarja?'
Posojilo, ki ga je najela SDS, so sicer danes komentirali tudi v drugih parlamentarnih strankah in ga večinoma ocenili kot nenavadnega. V SMC so ob tem zapisali, da je SDS "v kreativnosti na področju financ že davno postavila letvico tako visoko, da nam je lahko samo zelo žal, ker ni te veščine uporabila tudi v korist države v času, ko je vodila vlado". "Lepo je, da se v tej stranki zavzemajo za red, a ta se vedno začne pri sebi," so zapisali.
Za predsednika DeSUS Karla Erjavca je zelo nenavadno, da politična stranka vzame posojilo pri zasebniku. "Pri tako mladi osebi se človek sprašuje, od kod denar taki 32-letnici, zlasti mi je pa nenavadno, zakaj iz Bosne in Hercegovine oziroma Republike Srbske," je dejal.
Poslanec SD Matjaž Nemec je opozoril, da je zakon glede financiranja strank zelo jasen, zato je treba pogledati, ali je delovanje SDS kakor koli sporno. Poslanec NSi Jernej Vrtovec je oceno o spornosti prepustil pristojnim organom.
Poslanec Levice Miha Kordiš je zadevo komentiral z besedami, da "tako kot Janša ne more dokazati izvora svojega premoženja, tudi ne more dokazati, da so tovrstna posojila nekaj normalnega". V Stranki Alenke Bratušek pa so opozorili na 22. člen zakona o političnih strankah, ki omejuje višino posojila pri fizični osebi.
V večini strank so sicer dejali, da tovrstnih posojil nimajo.
KOMENTARJI (3809)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.