V letu 2016 je v povprečju Slovenijo prečkalo približno 2.000 migrantov na dan, je na današnji novinarski konferenci dejal državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic. Delo v centrih poteka tekoče, brez posebnosti. Tudi oskrba migrantov je normalna. Ključni cilj je, da so vsi postopki tekoči, je pojasnil Šefic. Vse države poskušajo situacijo obvladovati po najboljših močeh. Razmere se hitro spreminjajo. Nekatere zahteve, ki jih postavljajo države, se spreminjajo. Cilj je, da bi obvladali ta migracijski tok, je dodal Šefic.
Bojazen, da bi ostale države v Slovenijo vračale migrante, je odveč, je poudaril državni sekretar. Ob omejevanju sprejema migrantov v Avstrijo in Nemčijo bo tudi Slovenija zmanjševala migrantski tok. Če bi na severu sprejeli drastične ukrepe, bomo morali tudi v Sloveniji ustrezno ukrepati, je dejal.
Šefic je še poudaril, da so njihove aktivnosti usmerjene v to, da Slovenija ne bi "postala nek žep", kjer bi ostali migranti, ki bi jih zavračali na severu, iz juga pa bi bil migrantski tok še vedno močen.
Šefic: Avstrija sprejema vse migrante
Dejal je, da Slovenija od Avstrije ni dobila nobenih zahtev, ki bi ločevale migrante na skupine - bodisi na ekonomske migrante, na tiste, ki izpolnjujejo merila za mednarodno zaščito itd.
"Avstrija sprejema vse migrante. Res pa je, da postavlja zahtevo, da so vsi identificirani in da so znane države njihovega izvora," je dejal. Občasno je v preteklih tednih prihajalo do zavrnitve posameznih migrantova, saj so na avstrijski strani podali drugačne podatke kot v Sloveniji. A v zadnjih dveh ali treh dneh takšnih primerov po njegovih navedbah ni bilo.
Avstrija je Sloveniji v preteklosti vračala migrante, pri katerih so v postopku ugotovili spremenjene podatke glede identitete ali državljanstva migrantov, pa so pojasnili na Policiji. "Z vsemi zavrnjenimi migranti je slovenska policija naknadno opravila dodatne razgovore glede identitete in državljanstva ter jih nato ponovno predala avstrijskim varnostnim organom," je pojasnila Vesna Drole iz GPU.
Tudi Slovenija je že zavrnila vstop migrantov in jih vrnila hrvaškim varnostnim organom. Šlo je za tujce, za katere so ugotovili, da ne prihajajo iz ogroženih območij. "Enako bo slovenska policija postopala v primeru, da Avstrija sprejme odločitev, da te kategorije migrantov ne bo več sprejemala. Z namero Slovenije so hrvaški varnostni organi že seznanjeni," so še pojasnili na Policiji.
"Slovenija postopek registracije na meji izvaja izjemno natančno. Temeljito preverjamo vse okoliščine, vse podatke. Preverjamo po vseh evidencah in stvari so urejene," je zagotovil Šefic. Konec dneva je saldo migrantov, ki vstopijo v Slovenijo in ki iz nje izstopijo, praktično nič, je dodal Šefic.
Avstrija je uvedla tudi nekatere druge omejitve, kot je število migrantov na posameznem na vlaku, število avtobusov v konvoju in določene ure, ko lahko migrante sprejemajo. Tega se Slovenija po Šefičevih besedah drži, o omejitvah so seznanili tudi Hrvaško, s katero se skušajo uskladiti.
Šefic: Povratnega migrantskega toka ni
Šefic je poudaril, da povratnega migrantskega toka ni in da za zdaj tudi ni zapiranja mej, da pa je res, da želijo nekatere države severno od nas zmanjšati priliv migrantov. To se po njegovih besedah ne bo zgodilo čez noč, ampak v nekem kratkoročnem obdobju, kar nam daje čas in manevrski prostor, da te aktivnosti uskladijo in celoten migrantski tok uravnajo sistematično. Pomembno je, da so ti ukrepi hkratni, kaskadni in sinhronizirani, ne pa da vsakdo določa svoja pravila igre.
Glede zahtevkov za prevzem pristojnosti po dublinski uredbi je Šefic pojasnil, da ti zahtevki prihajajo iz držav, kjer imajo indice, da so bili migranti v Sloveniji. Toda če jih Slovenija ni obravnavala kot prosilce za mednarodno zaščito, takšne zahtevke zavrne, ne glede na to, da imajo posamezniki morda dovoljenje za začasno zadrževanje na območju Slovenije, je pojasnil Šefic in dodal, da so zavrnili vseh 1106 zahtevkov.
Vse odločbe o začasnem zadrževanju v Sloveniji so bile po njegovih besedah izdane za osebe, ki so prihajale z vojnih območij in jih tudi ni bilo mogoče vrniti bodisi na Hrvaško ali v izvorne države. Ob tem je opozoril, da takšna odločba preneha veljati takoj, ko oseba, ki ji je bila odločba izdana, zapusti državo. Poudaril je tudi, da dovoljenje za zadrževanje ni dovoljenje za prebivanje.
Kot je pojasnil v. d. generalnega direktorja za zadeve EU David Brozina, dublinska uredba določa državo, ki je pristojna za obravnavo prošnje za azil, in sicer je to prva evropska država, v katero je migrant vstopil in zaprosil za azil oziroma je bil tam zavrnjen. Če bo kaka država nekoga vrnila v Slovenijo in pričakovala, da ga sprejme, "ga bo samo zato, ker ima dokaz in potrdilo - in to so prstni odtisi v bazi prosilcev za azil, nobenih drugih primerov ne moremo pričakovati", je dejal.
Obenem je Brozina še omenil, da ima vsaka država tudi po evropski zakonodaji pravico, da v primeru ogroženosti javnega reda in miru in ustavne ureditve, suspendira izvajanje evropske zakonodaje, da bi zaščitila samo sebe. Šefic je v zvezi s tem dodal, da ne gre za kršenje evropskih pravil, ampak da ta omogočajo, da jih krajši čas ne izvajajo.
Tako se ministrstvo za notranje zadeve in policija zavzemata za skupno reševanje vseh odprtih vprašanj glede migrantske problematike. V okviru tega danes tudi poteka sestanek generalnih direktorjev avstrijske in slovenske policije, a tudi tokrat se Hrvaška sestanka ni udeležila, je opozoril. Upa pa, da bodo v kratkem lahko izvedli sestanek tudi s predstavniki hrvaškega ministrstva za notranje zadeve, čeprav hrvaška stran zaenkrat še ni odgovorila na pobudo ministrice Vesne Györkös Žnidar.
Šefic se je dotaknil odstranjevanja žičnate ograje na meji ob Kolpi. Ker je v zadnjih dneh reka narasla, bodo nekaj teh ovir umaknili in postavili panele. A zagotavlja, da nobena "od tehničnih ovir ni bila zrušena in ni šla v reko". Tehnične ovire so po njegovih navedbah postavljene na 155 kilometrih slovensko-hrvaške meje, in sicer na približno 44 različnih odsekih meje.
Svet Evrope svari pred vračanjem migrantov na Madžarsko
Prosilcem za azil, ki bi jih Avstrija v skladu z dublinsko uredbo vrnila na Madžarsko, zaradi nedavnih sprememb v azilni zakonodaji v tej državi grozijo kršitve človekovih pravic, pa je danes opozoril komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks.
Kot je poudaril, trenutna azilna politika na Madžarskem "ni v skladu z mednarodnimi in evropskimi standardi na področju človekovih pravic", so sporočili iz njegovega urada. Dodal je, da trenutno na Madžarskem ne more nihče dobiti mednarodne zaščite, azilni postopek pa je prehiter in ima številne pomanjkljivosti.
Komisar, ki je Madžarsko obiskal med 24. in 27. novembrom lani, je izpostavil tudi problematične pogoje za bivanje prosilcev za azil ter negativno nastrojenost do migrantov, ki slednjim ne omogoča vključitve v družbo. Kot je poudaril, je v zadnjih mesecih velik del migrantov, ki so jih na Madžarsko vrnili v skladu z dublinsko uredbo, pristal v azilnih centrih, kjer velja strog režim kot v zaporih. Muižnieks je ob tem opozoril, da prosilci za azil niso kriminalci in bi jih morali obravnavati primerno.
Posvaril je tudi pred tveganjem, da bi številne vrnjene prosilce za azil Madžarska poslala v Srbijo, od koder so v prvem begunskem valu številni vstopili na Madžarsko. Srbija je namreč po mnenju oblasti v Budimpešti varna tretja država. Po mnenju komisarja obstaja nevarnost, da bi se tako začela verižna reakcija vračanja prosilcev za azil, kar bi bilo v nasprotju z evropsko konvencijo o človekovih pravicah.
