Bilo je leta 1886. Delavska gibanja so bila v vzponu. Že dobro desetletje pred tem so se predvsem po Kanadi oblikovale skupine delavcev, zametki sindikatov, ki so zahtevali deveturni delovnik. Takrat je bil namreč 12-urni delovnik nekaj običajnega, delovne razmere težke, plače pa mizerne. Navdahnjeni od severnih sosedov so se za svoje pravice začeli boriti tudi ameriški delavci. Zahtevali so osemurni delovnik, njihove zahteve pa so žalostni konec dosegle 4. maja 1886, ko je med sprva mirnimi demonstracijami v Chicagu v policijo nekdo odvrgel bombo, policisti pa so odgovorili s streli.
Umrlo je sedem policistov in štirje civilisti, številni so bili ranjeni. Sledilo je (po mnenju mnogih nepravično in pristransko) sojenje osmerici, sedem so jih obsodili na smrt, eden je dobil 15-letno zaporno kazen. In čeprav se je konkretni poskus za več pravic delavcev izjalovil, so prav ti dnevi postali navdih za delavce po svetu, ki so sčasoma dosegli svoje.
Prav v spomin na krvave demonstracije je 1. maj postal praznik delavstva, ki ga praznujemo po celem svetu z nekaj izjemami. Med njimi je zanimivo tudi ZDA, predvsem zaradi politično levega pridiha praznika. In četudi so delavske pravice danes zapisane v mednarodnih aktih, zakonih in ustavah držav, številni opozarjajo, da so tudi (ali spet) vedno bolj poteptane in da nič, kar so delavci v 19. stoletju izborili, ni več samoumevno.
Sindikati opozarjajo na porast prekarnosti, na izogibanje plačilu prispevkov, na zaostajanje s plačami, na izigravanje delovnim zakonom, na konec osemurnega delovnika, brisanje meje med delovnim in prostim časom … Seznam gre v nedogled. Ob letošnjem prazniku dela tako pri Amnesty International Slovenije in Svetovalnici za migrante opozarjajo, da država varovanja delavskih pravic ne jemlje z ustrezno resnostjo, kar po njihovo dokazuje tudi dejstvo, da se je število poslovnih subjektov v Poslovnem registru Slovenije od leta 2008 povečalo za skoraj 31.000, število zaposlenih inšpektorjev pa se je v tem obdobju zmanjšalo s 87 na 77.
Varuhinja: Kako lahko država dopušča, da delodajalci ne poravnajo svojih obveznosti ne do delavcev ne do države?
Da bi morala država sprejeti učinkovitejše ukrepe za spoštovanje delavskih pravic, je prepričana tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Prepričana je, da smo v Sloveniji v 25 letih samostojnosti premalo napredovali pri zagotavljanju višje ravni zaščite delavcev in zagotavljanju njihovih socialnih in ekonomskih pravic. Varuhinja namreč ni zadovoljna z učinkovitostjo državnih organov pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj na področju kršenja delovne zakonodaje ter z učinkovitostjo inšpekcijskega nadzora in ukrepanja v primerih novodobnih oblik suženjskega dela delavcev.
"Tako še vedno prihaja do grobih primerov kršenja temeljnih človekovih pravic, delavskih in socialnih pravic, kar močno posega v dostojanstvo človeka," je v izjavi zapisala varuhinja. Sprašuje se, kako lahko država dolga leta dopušča, da delodajalci ne poravnavajo svojih obveznosti do delavcev in države. "Dokler ne bo povsem jasno, da je goljufanje delavcev in države zavrženo, nesprejemljivo in kaznivo dejanje, vse dotlej bodo ob luknjičavi zakonodaji novodobni brezčutni delodajalci izkoriščali domače in tuje delavce," je zapisala. Dokler bo tako, bodo tako delavci ostajali na cesti, "oropani temeljnega človeškega dostojanstva, zavrženi in osramočeni, pred vrati humanitarnih organizacij".
Do takrat se bodo po njenih ocenah še naprej vrstili tudi pojavi, kot so neizplačevanje plač in prispevkov za socialno varnost, veriženje podjetij, zaposlovanje v prekarnih oblikah dela, trpinčenje, šikaniranje, mobing ter druge oblike nasilja na delovnem mestu. Varuhinja je še posebej opozorila na položaj tujih delavcev, ki legalno in večkrat tudi nelegalno delajo v Sloveniji in so v še slabšem položaju ter večkrat brez vsakršne socialne in zdravstvene zaščite, saj ne poznajo svojih pravic in ne ustreznih poti za njihovo zaščito.
Premalo je država po mnenju varuhinje storila tudi za mlade in za njihov lažji prehod iz izobraževanja v zaposlitev in samostojno življenje. Prepričana je, da je treba odpreti vrata pripravništvu in vajeništvu in razviti učinkovito in stimulativno zaposlovalno in stanovanjsko politiko za mlade. "Če še nismo, storimo to čim prej, da ne bo toliko mladih odhajalo na delo v tujino in da jih ne izgubimo za vedno," je pozvala.
Bo dokument Dostojno delo za vse rešil težave?
Tudi ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak je poudarila, da je praznik dela opomin, kaj vse je še treba urediti. Poleg še vedno previsoke brezposelnosti je ena od večjih težav vse večja razlika med redno zaposlenimi in ostalimi zaposlenimi v atipičnih oblikah dela, med katerimi je trenutno najbolj izpostavljeno prekarno delo. "Torej prepad med rednimi in tistimi prikritimi razmerji, ki bi morala biti redna delovna razmerja, pa niso. Vse to ni prav, je nedopustno in je posledica zlorab, manipulacij in na nekaterih mestih tudi odprtih vprašanj v zakonodaji," je zapisala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
V želji po pravičnejši ureditvi in izenačitvi oblik dela so na ministrstvu pripravili dokument Dostojno delo za vse. Ta je po besedah ministrice odziv na stanje na trgu dela in je želja po ureditvi razmer in odpravi anomalij, ki se kažejo v praksi. Je tudi odziv na že dolgoletna opozorila delodajalcev o previsokih stroških dela, preveliki obdavčitvi in na premalo fleksibilen trg dela.
V dokumentu je več predlogov ukrepov, ki bodo urejala ta področja - od večjega nadzora trga dela in višjih kazni zaradi zlorab do predlogov za znižanje obdavčitve dela, poenotenje osnov in prispevnih stopenj za plačilo prispevkov za socialna zavarovanja in za večjo mobilnost na trgu dela. "Ukrepi zadevajo več resorjev, ne le resor ministrstva za delo, zato bo za skupni cilj, ki je dostojno delo za vse, potrebno sodelovanje vseh skupaj, tako različnih ministrstev kot tudi socialnih partnerjev," pravi ministrica. Verjame, da bodo združili moči in sprejeli ukrepe, ki bodo vsem posameznikom omogočili tako ekonomsko kot tudi pravno in socialno varnost. Javna razprava o dostojnem delu že poteka, naslednji teden pa z delom prične tudi posebna delovna skupina.
KOMENTARJI (873)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.