Zaradi okvare NEK ob milijon evrov na dan

Zaradi puščanja vode iz primarnega sistema v zadrževalni hram so Nuklearno elektrarno Krško (NEK) včeraj zvečer ustavili. ''Včerajšnja prisilna zaustavitev Nuklearne elektrarne Krško zaenkrat ne bo vplivala na oskrbo Slovenije z električno energijo, saj je na trgu dovolj električne energije,'' so sporočili iz Elektra Slovenije (Eles). Slovenija bo manjkajoči delež električne energije do odprave napake v NEK zagotavljala s povečano proizvodnjo v drugih domačih elektrarnah in z uvozom iz tujine.

V skladu s pogodbenimi obveznostmi pokrivata izpadlo energijo iz NEK tako GEN-I kot Holding Slovenske elektrarne. Del izpadle električne energije je tako z nakupom v tujini zagotovila družba GEN-I, preostali primanjkljaj pa je pokril Eles z uporabo terciarne minutne rezerve in nakupom energije za izravnavo. Po določilih veljavne zakonodaje mora namreč v primerih, ko bilančne skupine same ne uspejo zagotoviti dovolj električne energije za pokritje vseh potreb, za izravnavo med porabo in proizvodnjo poskrbeti sistemski operater, torej Eles, ki iz nabora virov sistemskih storitev aktivira tehnično in ekonomsko najustreznejše proizvodne vire. Tudi danes bo GEN-I izpadle količine električne energije zagotovil z nakupom v tujini, po potrebi pa bo zagnan tudi plinski blok v termoelektrarni Brestanica, ki tudi sicer pomeni rezervno elektrarno v slovenskem elektroenergetskem sistemu.

Napaka na ventilu

Reaktor so zaustavili zaradi napake na enem od izolacijskih ventilov za prekinjanje vzpostavitve pretoka linije merjenja temperature. ''Dogodek je bil razglašen kot nenormalen, potrebe po izvajanju zaščitnih ukrepov v okolici ni bilo,'' je pojasnil predsednik uprave in direktor NEK Stane Rožman. Nenormalen dogodek namreč pomeni najnižjo stopnjo izrednega dogodka brez nevarnosti za osebje elektrarne, prebivalstvo in okolje, tudi poškodb jedrskega goriva ni bilo. O dogodku so kljub temu in po pravilih obvestili Upravo RS za jedrsko varnost, ki skrbi za obveščanje drugih institucij Evropske komisije. Obvestili so tudi predstavnike hrvaškega elektrogospodarstva (HEP), ki je solastnik elektrarne. Rožman je ob tem dejal, da težko komentira odzive s strani slovenskih organov. Ocenil, pa je, da je morda šlo za neustrezno obveščanje, ''ker drugače ne bi bilo tako paničnega obnašanja v medijih''. Velika je tudi materialna škoda, ki zaradi nedelovanja dnevno znaša milijon evrov. S popravljalnimi deli bodo začeli v petek, elektrarna pa naj bi se po predvidevanjih v elektroenergetsko omrežje znova vključila v sredo, torej naj bi nastala škoda v višini sedmih milijonov evrov.

Zakaj je prišlo do napake na ventilu še ni znano, saj Rožman pravi, da bodo poglobljeno analizo naredili, ko bodo pokvarjen ventil zamenjali z novim.

Stritar: Obveščanje hitro in transparentno

Da je bilo obveščanje brez napake, so prepričani v Upravi za jedrsko varnost. Po okvari v nuklearki v sredo so opozorilni sistem EU – ECURIE obvestili, da prebivalstvo ni ogroženo in da so stvari pod nadzorom. Po besedah direktorja uprave Andreja Stritarja so sporočili dejanske razmere. Poročilo Evropske komisije je bilo "korektno, s pravimi podatki, a se ga da brati tudi alarmantno", je dejal. "Mislim, da smo ukrepali korektno v smislu transparentnosti, hitrega obveščanja. Bolje, da smo obvestili hitro, pri čemer smo na žalost naredili napako, kot da sploh ne bi obvestili," je dejal. Uprava namreč na obrazcu obvestila o dogodku, ki ga je poslala Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) ter Avstriji, Madžarski, Italiji in Hrvaški, ni prečrtala oznake, da gre za vajo. "Naredili smo napako, to smo spregledali," je priznal Stritar, ki je nato takoj, ko so ga na to iz Avstrije opozorili, ustno popravil, da ne gre za vajo. Kot je še dodal Stritar, pa so po podrobnejšem pregledu navodil IAEA ugotovili, da niso uporabili napačen obrazec, ampak edinega, ki obstaja. "Spregledali smo le, da v primeru, da ne gre za vajo, prečrtamo besedo vaja," je povedal Stritar.

Evropska komisija je v sredo, potem ko je prejela opozorilo o okvari v NEK, obvestila vse države članice Evropske unije. V roku dveh ur je poslala kar tri sporočila za javnost, šlo pa je tudi za prvi tovrstni primer uporabe sistema ECURIE, so pojasnili na komisiji.

Prvi incident v nuklearki?

Na vprašanje, ali gre za prvi podoben incident v nuklearki, Stritar odgovarja, da je "točno tak incident prvi." NEK sicer že 3 leta deluje brez hitre avtomatske zaustavitve reaktorjev. Po Stritarjevih besedah je bil najbolj resen dogodek leta 1992 ali 1993, ko so puščale cevi v uparjalnikih. Takrat je morala elektrarna na nepredviden remont za mesec ali dva, da so cevi popravili.

Evropska komisija brani politiko obveščanja

Evropska komisija je pohvalila ravnanje slovenskih oblasti ob sredini okvari v krški nuklearki. "To je bil dober primer transparentnosti v primeru jedrskega dogodka," je dejal tiskovni predstavnik evropskega komisarja za energijo Andrisa Piebalgsa. Dodal je, da so bile informacije slovenskih oblasti zelo natančne in pravočasne.

Bruselj pričakuje, da bodo slovenske oblasti pripravile poročilo o okvari, zaenkrat pa se komisija še ni odločila za napotitev svojih strokovnjakov v Krško.

Komisija je sicer branila svojo politiko obveščanja in napovedala, da bo enako ravnala tudi naslednjič, ko se bo kje v Evropi zgodilo kaj podobnega. Na očitke, da je komisija s svojo politiko obveščanja prispevala k paniki v Evropi, pa je tiskovni predstavnik komisije odvrnil, da je bilo že iz prvega sporočila jasno razvidno, da dogodek ni škodoval okolju, prav tako ni bilo nikjer navedeno, da gre za hujšo nesrečo. Komisija spodbuja članice, naj spričo večje transparentnosti o vseh dogodkih, tudi manjših, obveščajo sistem ECURIE. Države sicer tega niso obvezane storiti, temveč to storijo prostovoljno.

Letos so v opozorilnem sistemu prejeli tri sporočila o dogodkih v evropskih jedrskih elektrarnah, v letih 2005 in 2006 pa po dve, je pojasnil. Podatka za lansko leto ni navedel. Na vprašanje, zakaj so javnost obvestili samo o dogodku v Sloveniji, v preostalih dveh letošnjih pa ne, pa je pojasnil, da med drugim tudi zaradi razprave o preglednosti, ki trenutno poteka v Evropski komisiji.

Podobnik, Mate, Gabriel umirjena, Pröll zahteva pojasnila

"Nobenega incidenta ni bilo, le manjši iztek vode, vse je popolnoma pod nadzorom," je zatrdil slovenski okoljski minister Janez Podobnik. Nemški kolega Sigmar Gabriel je dejal, da ima raje več nepotrebnih alarmov kot enega resničnega, avstrijski minister Josef Pröll pa zahteva pojasnila. Poudaril je, da bo od Slovenije zahteval celovito pojasnilo, ker so jim sprva sporočili, da gre za vajo. ''Po informacijah, ki jih imam od danes zjutraj, se v NEK ni zgodilo nič problematičnega, okolje ni onesnaženo in vse je v redu,'' je medtem pojasnil notranji minister Dragutin Mate. "Situacija je stabilna," je poudaril. "Če bi bilo kaj narobe, če bi se v okolju kaj zgodilo, bi se odzvali in sledili zakonom, ki jih imamo." Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je dejal, da so odgovorni v primeru okvare v NEK ravnali korektno. "Ni bilo nikakršnega razloga za špekulacije, ugibanja in alarmantne podatke ali vesti," je dejal.