Državni svetniki so na današnji seji med drugim z večino glasov podprli negativno mnenje komisije za družbene dejavnosti do novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanje (ZOFVI). Državni svetnik Jože Mencinger pa je državni svet s pobudo pozval, da visokošolskemu ministrstvu ponudi na vpogled t.i. alternativno resolucijo, ki bi lahko pripomogla pri obravnavi visokošolskega zakona.

Zasebne šole bodo po besedah Škrinjarjeve lahko ustanovile občine ali pa zasebniki. (Foto: POP TV)

Generalna direktorica direktorata za osnovne šole in vrtce na ministrstvu za šolstvo in šport (MŠŠ) Mojca Škrinjar je pojasnila, da je v okviru novele ZOFVI prišlo do bistvene spremembe, saj "se opušča model financiranja na glavo učenca v osnovnih šolah". Obenem pa je zavrnila očitke, da tovrstna oblika financiranja ostaja za dijake.

Glede združevanja šol v centre, je pojasnila, da bo z njimi omogočena večja kakovost, saj ravnatelji danes 80 odstotkov svojega dela namenjajo poslovodnim funkcijam. "Ravnatelj mora upoštevati 87 zakonov s področja šolstva in še 180 drugih podzakonskih določil." Poudarila je, da bodo šole, združene v centre, imele le skupnega direktorja ter svet šole, medtem ko vsi ostali organi na šolah ostajajo. Prav tako je dejala, da združevanje šol ne pomeni fizičnega združevanja, vsaka pa bo po njenih napovedih ohranila tudi svoje ime.

Ustanavljanje zasebnih šol

Zasebne šole bodo po besedah Škrinjarjeve lahko ustanovile občine ali pa zasebniki. Pri 100-odstotnem financiranju "gre za financiranje programa in ne stavbe," je pojasnila ter dodala, da financiranje programa vključuje plače učiteljev, knjige v knjižnicah ter učbenike. "Menim, da zakon prinaša kakovost, pluralnost ter več sredstev za podaljšano bivanje v osnovnih šolah," je še povedala.

Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) Branimir Štrukelj pa je menil, da je Škrinjarjeva z nekaterimi trditvami zavajala, predvsem pa s tem, da je bila novela ZOFVI usklajena. Dejal je, da gre "vsebinsko za eno samo spremembo, in sicer odpravo financiranja na glavo učenca v osnovni šoli, česar pa tako ali tako nima nobena šola v Evropi in bi to po njegovem mnenju bilo mimo zdrave pameti". Znova je poudaril, da SVIZ podpira zasebne šole, a ne želi, da se s financiranjem zasebnih šol poseže v finančna sredstva javnih šol.

Država ni dolžna financirati zasebnih šol

Državni svetnik Zoltan Jan je menil, da je zasebne šole treba dopustiti, a je poudaril, da država ni obvezna do financiranje le-teh. Glede financiranja šol na udeleženca pa je dejal, da vsaka pametna država spodbuja k čim bolj kvalitetnemu izobraževanju, kar pomeni manj učencev v razredih, ne pa da določa zgornji prag.

Državni svetnik Janvit Golob pa je dejal, da je bistvo nastajanja zasebnih šol v uvedbi predmeta verstva in etika v šole. Dodal je, da bi lahko to uredili znotraj izbirnih predmetov, ne pa da bodo učenci razdeljene v verske šole. "Imamo možnost ohraniti kvalitetno javno šolstvo, dajmo jih popestriti z izbirnimi predmeti, ne pa da ločujemo mladino po šolah," je še menil.

Ker je o potrditvi resolucije na matičnem odboru glasovalo le osem poslancev (opozicija je obstruirala), je delovna skupina DS pod njegovim vodstvom ter vodstvom Janvita Goloba pripravila alternativni predlog resolucije. Kakovost predloga je po mnenju pripravljavcev v tem, da so pri njegovi pripravi sodelovali predstavniki treh univerz, različnih poklicev in različnih idejnih ozadij.