Glede ravnanja poslancev SDS, SLS, NSi in Liste Virant, ki pred glasovanjem niso prevzeli glasovnic, je pravnik Miro Cerar povedal, da je bilo to glede na pomen dogodka morda nenavadno, a s pravnega stališča ni bilo nikakor sporno. Za sprejemanje odločitev je potrebnih 46 poslancev in ta sklepčnost je bila zagotovljena s tem, ko so prevzeli glasovnice, je pojasnil Cerar. Sicer pa so, kot poudarja, poslanci svobodni pri odločitvi, ali bodo oddali glasovnico ali ne.
"Seveda ustava zagotavlja tajno glasovanje ravno zato, da lahko poslanec pri tem tako pomembnem glasovanju ravna res izključno po svojem prepričanju in vesti, torej tudi drugače, kot morda od njega želi njegova stranka," je dejal Cerar in dodal, da so bili poslanci tudi pri tej odločitvi svobodni. "Vsi so bili – molče ali izrecno – na stališču, da v to niso bili prisiljeni, zato s pravnega vidika tu ne moremo vzpostaviti nobenega očitka," je pojasnil. Do neke mere lahko po besedah Cerarja sicer razumemo argumente poslancev, ki glasovnic niso prevzeli ali oddali, saj so tako želeli zaščitili sebe pred sumi o korupciji v njihovih vrstah.
Tudi Andraž Teršek se je strinjal, da so se poslanci, ki niso želeli biti tarča takšnih špekulativnih ocen in kritik, lahko samo tako zavarovali. Drugo vprašanje pa po njegovem je, ali so bili razlogi, zaradi katerih ena stranka ni želela vstopiti v Jankovičevo koalicijo, predstavljeni prepričljivo.
Teršek je celotno dogajanje v zvezi z oblikovanjem nove vlade ocenil kot "politično nedostojno, nekonstruktivno in premalo odgovorno do republike in do volivcev", v tej zgodbi je po njegovem mnenju kar nekaj elementov, ki ne morejo biti zgled Sloveniji kot ustavni demokraciji. Vseeno pa Teršek meni, da "je bilo prav, da določen del poslancev ni želel prevzeti glasovnic".
"Vlade se ne sme oblikovati netransparentno, v dvomljivih postopkih parcialnih in osebnih dogovorov, pod tančico skrivnosti, kdo je koga podprl in kaj mu je bilo za to obljubljeno in podobno," je pojasnil.
Tudi Pirnat je potrdil, da poslanci, ki niso prevzeli glasovnic, niso kršili poslovnika. Po Pirnatovem mnenju je treba upoštevati, da so politične stranke temelj parlamentarnega delovanja in nista sprejemljiva nepregledno dogovarjanje in glasovanje. Ob tem dodaja, da se je sicer očitno še več tega zgodilo na strani podpornikov kandidature Jankovića, "kajti tam sta dva očitno glasovala s figo v žepu". Po njegovem prepričanju je na mestu, da se javno pove, kako se glasuje, ne glede na to, da je glasovanje tajno.
SLS: Neprevzem glasovnic pomeni, da smo glasovali proti
SLS je na današnji novinarski konferenci pojasnila, zakaj niso prevzeli glasovnic. Vodja poslanske skupine SLS Franc Bogovič je dejal, da imajo že ves čas enotno stališče, da ne vstopijo v Jankovićevo koalicijo, kar so zelo jasno povedali tudi njemu. Nihče od poslancev SLS tudi ni razmišljal, da bi na glasovanju o kandidatu za mandatarja glasoval drugače, potem pa so se začela ugibanja o imenih poslancev, ki bi utegnili na tajnem glasovanju podpreti Jankovića.
Med njimi je bilo omenjeno tudi njegovo ime, je dejal Bogovič, ki si, kot je dejal, ni dovolil, da bi ga kdo poimenoval za prebežnika. Zato so se v poslanski skupini dogovorili, da nihče ne bo prevzel glasovnice, saj s tem ne tvegajo, da bi kdo v primeru Jankovićeve izvolitve manipuliral z njihovimi imeni. "Ni bilo političnega diktata, ampak le svobodna volja slehernega od nas,“ je poudaril Bogovič.
Franc Pukšič je dodal, da so glasovali javno. "Če nismo prevzeli glasovnic, pomeni, da smo glasovali proti,“ pojasnjuje Pukšič. Meni, da tajno glasovanje omogoča najvišjo politično korupcijo v državi. "Takšna odločitev o mandatarju pomeni odločitev o tem, v katero smer se bo razvijala država. Moja odločitev je bila, da glasujem javno tako, da ne prevzamem glasovnice."
"Če se pojavlja dvom, da se nekaj dela pod mizo, je to treba preprečiti. In to smo storili,“ pa je poudaril Jakob Presečnik.
KOMENTARJI (647)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.