'Na pošten način bomo določili mejo'

Že čez sedem dni bodo slovenski državljani in državljanke na referendumu odločali o arbitražnem sporazumu s Hrvaško. Razprava je vroča, podporniki in nasprotniki arbitraže pa bijejo boj za glasove volivcev. Predsednik vlade Borut Pahor in vodja največje opozicijske stranke SDS Janez Janša sta v oddaji 24UR predstavila argumente, zakaj naj glasujemo ZA oz. PROTI arbitražnemu sporazumu.

Zakaj glasovati ZA arbitražni sporazum?

Pahor: "Volivcem je naloženo težko breme, ampak tako kot v zadnjih 20 letih, se bodo tudi tokrat odločili pravilno. Prepričan sem, da bodo zaokrožili projekt osamosvajanja," meni Pahor in dodaja, da bomo na pošten način določili mejo z južno sosedo. Tako bomo ustvarili pogoje za trajen in pravičen mir, za dobre sosedske odnose, sodelovanje in prijateljstvo, meni. "S tem si bomo odprli možnost, da okrepimo imidž, ugled države, ki zna najtežje probleme reševati po mirni poti," dodaja premier. "Da se lahko popolnoma posvetimo našemu vklapljanju v najrazvitejši del sveta in da se posvetimo blaginji, kar je cilj osamosvojitve. Imamo enkratno možnost, da glasujemo za sporazum, ki ga prej v 19 letih ni bilo mogoče izpogajati. Zdaj je podpisan s strani predsednikov vlad, je ratificiran v obeh domovih in samo JA Slovenk in Slovencev, državljank in državljanov, manjka, da bi začel veljati in da bi rešili vprašanje, ki je 18 let obremenjevalo odnose. Zdaj pa jih bo razbremenilo," je svoje stališče, zakaj naj glasujemo ZA sporazum, predstavil predsednik vlade.

Zakaj glasovati PROTI arbitražnemu sporazumu?

Janša: "Ta sporazum nima pozitivne bilance. Ne gre za vprašanje, kaj lahko dobimo in kaj lahko izgubimo. Gre le za vprašanje, koliko lahko izgubimo. Ta sporazum Sloveniji v nobenem primeru ne more dati več kot danes imamo in kot smo imeli ob osamosvojitvi. Še slabše je: ta sporazum ne more Sloveniji zagotoviti niti tega, kar že imamo in kar smo imeli tudi ob osamosvojitvi. Torej, vprašanje ni, kaj lahko s tem dobimo in kaj lahko izgubimo, temveč, koliko izgubimo, kolikšen del Piranskega zaliva lahko izgubimo, koliko slabši status od teritorialnega izhoda v mednarodne vode bomo dobili s tem stikom, ki je lahko kar koli. Torej, tukaj je ne le veliko neznank, tukaj je tudi velika gotovost zaradi slabega teksta tega sporazuma, da nima pozitivne bilance. Z njim ne moremo nič dobiti," je razložil svoje stališče Janša.

Pahor odgovarja Janši

Pahor na Janševe besede odgovarja, da je "Janša povedal vse razloge, zakaj je potrebno glasovati za sporazum. Ker ni alternative, ni boljše alternative temu sporazumu. Ostalo bi stanje, kot je, to pa je neugodno stanje za nas. Če bi bilo ugodno, potem Janša pred volitvami ne bi navijal za to, da je potrebno urediti to vprašanje, preden se ratificira pristopna pogodba Republike Hrvaške z Evropsko unijo v DZ. In to je bilo njegovo stališče in stališče mnogih političnih voditeljev,“ odgovarja Pahor in dodaja, da je on imel zadržano stališče, saj se mu je zdelo, da bo zelo težko doseči dogovor. "Vendar ga je bilo spričo posebnih zgodovinskih okoliščin, ki se nemara ne bodo nikoli več ponovile, bilo mogoče doseči. V njemu je stik z odprtim morjem, relevantne okoliščine, pravičnost, upoštevanje vitalnih interesov. Niti v sporazumu Drnovšek – Račan ni bilo tako ugodno zapisanih principov, ki bi določili mejo tako, kot si verjetno večina nas želi. Imamo enkratno priložnost in alternativa je, da ostanemo pri tem, kot je. To pa je zelo slabo,“ opozarja Pahor.

Kakšne so alternative?

Janša meni, da bi morali najprej alternative uskladiti doma in šele nato bi se morali pogajati s Hrvaško. Ta vlada je storila prav nasprotno, meni. Najprej se je sedanja vlada izpogajala s Hrvaško, nato pa je iskala doma soglasje, dodaja. "Takšen sporazum, ki ga je ta vlada dosegla s Hrvaško, bi lahko dosegla katera koli vlada prej. Starodavna zahteva Hrvaške je bila, da se določa meja po mednarodnem pravu," je kritičen prvak opozicije. Dodaja, da bi v zameno, če bi Slovenija pristala na to določbo, v katerem koli sporazumu, so bili Hrvati pripravljeni temu dodati kakršne koli stike in raznorazne dodatke. V nadaljevanju je Janša razložil, da imamo trenutno najboljše adute, tako, da ne vidi razlogov, zakaj smo tako hiteli pri sporazumu.

Pahor odgovarja: "Če nekdo hoče povedati, da je bilo sporazum enostavno doseči, potem to ni res!" Dejal je, da so se pogovarjali med seboj, pri čem je Janša zmajeval z glavo. Druge možnosti ni bilo, poudarja. Znova je opozoril, da slovenski državljani morajo gledati v prihodnost in ne v preteklost.

Janša: Enotni ste s Hrvaško, Slovenci pa so razdeljeni!

V nadaljevanju je Janša Pahorju očital: "Bojim se, gospod Pahor, da ta vaš pogled v prihodnost ne seže do mednarodnih voda. /.../ Vi ste kapitulirali!" Janša očita Pahorju, da je soliral, da javnost, opozicijo in strokovnjake ni obvestil o sporazumu. "Narod ste potisnili v razdeljenost, politiki pa jih zdaj prepričujemo, kaj je dobro in kaj slabo. To se nikoli ne bi smelo zgoditi. Mi bi se morali pogajati tudi eno leto med sabo, če bi to bilo potrebno. Izbrali bi najboljšo varianto in šele nato bi podpisali sporazum s Hrvaško. Zdaj ste vi enotni s hrvaško vlado in hrvaškim saborom, Slovenci pa so razdeljeni," je bil kritičen Janša.

Pahor pa mu je odgovoril, da Slovenci nikoli niso bili enotni, kje je poštena meja. Janša meni, da to ni res, saj imamo temeljno ustavno listino, ki nam to razloži. Premier je okrcal poskus dogovora s takratnim hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem, saj bi, tako meni premier, haaško sodišče razsodilo slabo za nas.

Janša: Vi govorite o sporazumu, ki ga nikoli ni bilo!

Pahor: Seveda! Saj ga niste bili sposobni doseči!

Janša: Vi ste kapitulirali!

Janša je dejal, da so oni čakali na trenutek, ko bi Hrvaška morala popustiti. Pahor pa mu je odvrnil, da so šli s specialci do naše katastrske meje. S tem pa so se, tako meni Pahor, sprožili negativni odzivi Hrvaške. Janša mu odgovarja, da je bila njihova vlada edina, ki je zaustavila hrvaške posege na slovenskem ozemlju. Pahorja je nato zanimalo, zakaj Janša ni že brionske dekleracije spremenil v sporazum. Janša odgovarja: "Vi me sprašujete, zakaj že mi pred vami nismo kapitulirali! Ker vi ste kapitulirali! Pristali ste na hrvaško zahtevo, na določanje meje po mednarodnem pravu. katera koli vlada bi pristala na to zahtevo, bi lahko podpisala sporazum. Ali celo boljši sporazum," Janša kritično odgovarja Pahorju.

Kaj sploh pomeni vzpostavitev pravične meje?

Janša znova Pahorju očita, da se je samostojno pogajal s Hrvaško, opozicijo pa k pogovorom in pogajanjem ni nihče povabil. Pahor zavrača omenjene očitke.

"Pravična meja je to, kar smo že zapisali v temeljno ustavno listino. S tem, da je katastrska občina, Savudrija, pripadala slovenskemu katastru do leta 1947. Na tem delu Savudrijskega polotoka so živeli Slovenci, na vseh kartah je to slovensko nacionalno ozemlje. Noben slovenski organ, od leta 1947, naprej tega prenosa katastrske občine Savudrija ni priznal oz. ratificiral. Slovenija mora zahtevati tudi ta del kopnega. Zato, ker je Piranski zaliv celota in lahko nastanejo razmere, da ima neka država obalo, druga pa vodo. Tem razmeram se je treba izogniti, tako da Slovenija zelo jasno zahteva tudi katastrsko občino Savudrijo. Potem pa je vprašanje reševanja teritorialnega izhoda v mednarodne vode, lažje," meni Janša.

Pahor vrača udarec: če je tako vse jasno, zakaj potem Janša ni v svojem mandatu našel rešitev za nastalo situacijo. "Nekdo se je na koncu moral odločiti," pravi premier.

Janša: Vsi smo se trudili, nihče pa ni kapituliral!

Pahor: Vi še Haaga niste bili sposobni izpeljati!

Janša opozarja, da ni Slovenija tista, ki blokira Hrvaško, temveč je prav nasprotno. "Hrvaška blokira slovensko pravico do teritorialnega izhoda v mednarodne vode. In to že 18 let. Hrvaška je dolžna izpolnit poglavje o dobrososedskih odnosih. Če sosed stoji pred vašimi vrati in vas ne pusti iz hiše, to niso dobrososedski odnosi. V okviru tega poglavja se je treba dogovoriti, kako se bodo stvari vrnile na stanje 25. junij 1991, potem pa je treba skleniti sporazum, ali, Hrvaški bi jaz dal še dve drugi možnosti, toda najprej jih je treba izpogajat. Upam, da bo ta sporazum padel," opozarja prvak opozicije.

Pahor meni, da je zdajšnji sporazum boljši kot sporazum Drnovšek – Račan. "Ta sporazum ne dela kompromisov. Ob natančni nalogi arbitražnemu sodišču, da določi stik z odprtim morjem, nalaga tudi, da upošteva nekatera načela pravičnosti, dobrososedskih odnosov," pravi Pahor.

Kaj se bo zgodilo, če sporazum pade na referendumu?

Pahor sprašuje Janšo, kaj se bo zgodilo v primeru zavrnitve sporazuma na referendumu. "Ali se bo nadaljevalo z blokado Hrvaške? Že takoj ali pri glasovanju o pristopni pogodbi?" Janša je ponovil, da ni Slovenija tista, ki blokira Hrvaško, temveč je ravno nasprotno. "Hrvaška blokira Slovenijo že 18 let pri izhodu v mednarodne vode," pravi Janša, Pahor pa se čudi. "Če pa pravite, da je zdaj to stanje v redu," opozarja Pahor.

Pahor meni, da se morajo državljani odločiti po svoji vesti. Opozarja pa, kako se bo mednarodna skupnost odzvala, v primeru, če zavrnemo sporazum.

Janša mu odgovarja, da bodo hitro vsi pozabili, kdo so bili dobri fantje, če pa izgubimo svoje pravice, bo to nepovratno.

Pahor pravi, da bodo sprejeli odločitev arbitražnega sodišča. Hrvaška pa lahko sprejme kar koli želi, velja le sporazum.