Slovenija

Ne za nafto ali zlato – v prihodnje se bomo borili za vodo

Washington/Ljubljana, 22. 03. 2012 16.29 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Stroka pričakuje, da se bo do leta 2050 prebivalstvo povečalo z zdajšnjih sedem na devet milijard. Z naraščanjem prebivalstva pa se veča tudi poraba vode za pridelavo hrane. Vojne zaradi vode postajajo vse bolj verjeten scenarij, pomanjkanje pa pesti tudi tiste, ki so imeli vode doslej v izobilju.

Vode je na svetu vse manj, slabša pa se tudi kakovost pitne vode.
Vode je na svetu vse manj, slabša pa se tudi kakovost pitne vode. FOTO: Reuters
Svetovni dan voda je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila v Riu de Janeiru leta 1992, namenjen pa je opozarjanju na pomen in vpliv vode na naše življenje in za izboljšanje našega odnosa do voda.

Ne nafta in ne zlato: suše, poplave in pomanjkanje pitne vode bodo razlog nestabilnosti in vojne, ki jim bomo priča v prihajajočih desetletjih, so prepričani tako ekologi kot varnostne službe po svetu. Milijarda ljudi že sedaj živi v kroničnem pomanjkanju hrane in vodnih virov. Vsi smo zato postavljeni pred izziv, kako ob rasti prebivalstva vsem zagotoviti dostop do hrane.

Vodna varnost je ključna za proizvodnjo hrane in posledično tudi za prehransko varnost, saj je proizvodnja hrane ena izmed največjih porabnic vode. Z rastjo svetovnega prebivalstva na ocenjenih devet milijard do leta 2050 analitiki pričakujejo tudi povečano povpraševanje po hrani in vodi. Zaradi pretirane izrabe vode grozi tudi presahnitev večjih svetovnih rek. Ob takih trendih bosta pomanjkanje vode čutili dve tretjini prebivalstva. Količine vode za namakanje kmetijskih površin bodo vedno bolj omejene, še večje pomanjkanje vodnih virov pa bodo povzročile podnebne spremembe.

Bodo tretji svetovni vojni botrovale suše in lakota, ki bi jih lahko preprečili?
Bodo tretji svetovni vojni botrovale suše in lakota, ki bi jih lahko preprečili? FOTO: Reuters
V prednosti so narodi, ki živijo vzvodno in bližje vodnim virom. Prav ti bi lahko omejevali dostop do vode, omejitve pa bi bile lahko tako orodje političnega izsiljevanja ter trgovanja, zaradi katerega je možno, da se vojaškim konfliktom ne bomo mogli izigniti. Med najbolj ogroženimi so države ob Nilu (Egipt, Sudan), države ob Evfratu in Tigrisu (Irak, Bližnji vzhod), ob Mekongu (Kitajska in jugovzhod Azije), ob reki Jordan (Izrael, palestinska ozemlja), ob Indu in Brahmaputri (Indija in jug Azije), problematična pa je tudi reka Amu Darja (osrednja Azija).

Svet prihodnosti krvavo zaznamovan z vodo

Ker se države v razvoju in države tretjega sveta soočajo z nenadzorovano rastjo prebivalstva, svoj delež pa puščajo tudi klimatske spremembe, je ta črni scenarij po mnenju ameriških varnostnih služb domala neizbežen, poroča APTN.

"Sicer ocenjujemo, da v naslednjih desetih letih ne bo prišlo do vojn med državami, ki bi bile povezane z vodo, a ocenjujemo, da bo zaradi akutnega problema pomanjkanja vode po tem času voda lahko sprožila konflikte,“ piše v poročilu varnostnih služb. Kot predvidevajo, bi se lahko stanje najbolj zaostrilo po letu 2022, voda pa bo tako orožje vojnega kolesja kot tudi orodje terorizma, najhuje pa bodo posledice čutili ljudje v južni Aziji, na Bližnjem vzhodu in severu Afrike.

Izsledki, zbrani v Nacionalni oceni varnosti, so plod raziskovalnega dela in študij varnostnih služb, po naročilu državne sekretarke Hillary Rodham Clinton pa so bili Beli hiši na voljo že lansko jesen. Na eni strani je svet priča vse pogostejšim poplavam, drugod ljudi pesti suša, vsepovsod pa se slabša kakovost pitne vode. Narašča revščina, večajo se družbena trenja, politika pa ne more držati vajeti trdno v rokah v marsikaterih, zaradi ujm ali pomanjkanja najosnovnejšega – pitne vode – destabiliziranih državah.

Prav ta zlovešča napoved je poslanica letošnjega Svetovnega dneva voda. Clintonova je tako predstavila osnutek ameriškega partnerstva za varstvo voda, pri katerem bi prizadetim s strokovnim znanjem in tehnologijo lajšali težave, povezane z vodooskrbo, poroča APTN.

Suša vse bolj desetka tudi Slovenijo.
Suša vse bolj desetka tudi Slovenijo. FOTO: Reuters
V raziskavi Eurobarometra je 62 odstotkov vprašanih menilo, da niso dovolj dobro obveščeni o težavah, povezanih z vodo, 67 odstotkov pa, da bi bilo obveščanje o teh težavah najbolj učinkovit način ukrepanja. Najbolj obveščene o težavah s podtalnico in stanjem voda v državi se počutijo Danci (62 odstotkov) in Avstrijci (60 odstotkov). Več kot polovica Slovencev (56 odstotkov) in Nemcev (55 odstotkov) prav tako meni, da so dobro obveščeni o teh težavah. Državljani so tudi naklonjeni višjim kaznim za onesnaževalce, pravičnejši cenovni politiki ali finančnim spodbudam, 73 odstotkov sodelujočih pa si zato želi več ukrepov na ravni EU za zmanjšanje težav z vodo. Državljane sicer skrbi tako količina vode kot tudi njena kakovost, glede suše pa so najbolj zaskrbljeni prebivalci sredozemskih držav, ki večinoma menijo, da je suša zelo resen problem.

MZZ: Slovenci se zavedamo pomena vode

Pravico do varne pitne vode in sanitarij priznava več resolucij Združenih narodov in Slovenija je ena izmed vodilnih držav pri podpori in promociji teh mednarodnih prizadevanj, so ob današnjem svetovnem dnevu voda poudarili na ministrstvu za zunanje zadeve, kjer se zavedajo, da postaja oskrba z vodo zelo pomembna zunanjepolitična agenda.

Čeprav je voda obnovljiv naravni vir, ni neomejen. Na povečanje porabe vode vplivajo rast števila prebivalstva, naraščajoča urbanizacija ter posledično večja raba vode v kmetijstvu, industriji in pri pridobivanju energije. Na drugi strani se razpoložljivi vodni viri zmanjšujejo zaradi učinkov podnebnih sprememb, onesnaževanja in degradacije okolja.

"Kljub temu da je bil pred nekaj tedni dosežen eden od razvojnih ciljev tisočletja, zmanjšanje števila ljudi brez trajnostnega dostopa do pitne vode za polovico, brez dostopa do pitne vode še zmeraj ostaja 11 odstotkov svetovnega prebivalstva," so še poudarili na ministrstvu.

Voda je lahko na eni strani vir konflikta, na drugi pa priložnost za produktivno regionalno sodelovanje, kar je slovenska delegacija izpostavila na letošnjem Svetovnem forumu za vodo v Marseillu.
"Če želimo nahraniti svetovno prebivalstvo, so nujni ukrepi za preusmeritev obstoječe prakse pri pridelavi hrane v zaščito vodnih virov, racionalizacijo porabe vode in zmanjševanje razsipavanja s hrano. Za doseganje teh ciljev so potrebne rešitve v celotni verigi pridelovanja hrane," so še poudarili na zunanjem ministrstvu.

Varčevanje z vodo ni le energetski izziv, temveč tudi ekološka potreba. Gospodinjstva so veliki porabniki vode, saj je v Sloveniji po domovih stočimo skoraj toliko, kot je porabijo vsa industrija, kmetijstvo in druge gospodarske dejavnosti skupaj. Povprečna gospodinjska poraba vsakega Slovenca znaša danes približno 50 kubičnih metrov letno oz. 140 litrov dnevno. Poraba ni enakomerno porazdeljena, saj je v mestih tipično trikrat večja kot na vasi. Veliko vode po nepotrebnem odteče v kanal zaradi napak, ki se nam zdijo nepomembne. Zmerno kapljajoča pipa v enem mesecu izgubi okrog 220 litrov vode. Puščajoči kotliček za splakovanje toaletne školjke lahko v enem mesecu zapravi kar 15 kubičnih metrov vode.
Varčevanje z vodo ni le energetski izziv, temveč tudi ekološka potreba. Gospodinjstva so veliki porabniki vode, saj je v Sloveniji po domovih stočimo skoraj toliko, kot je porabijo vsa industrija, kmetijstvo in druge gospodarske dejavnosti skupaj. Povprečna gospodinjska poraba vsakega Slovenca znaša danes približno 50 kubičnih metrov letno oz. 140 litrov dnevno. Poraba ni enakomerno porazdeljena, saj je v mestih tipično trikrat večja kot na vasi. Veliko vode po nepotrebnem odteče v kanal zaradi napak, ki se nam zdijo nepomembne. Zmerno kapljajoča pipa v enem mesecu izgubi okrog 220 litrov vode. Puščajoči kotliček za splakovanje toaletne školjke lahko v enem mesecu zapravi kar 15 kubičnih metrov vode. FOTO: Thinkstock
V Sloveniji je sicer več kot 26.000 kilometrov rek in hudournikov. Na vsakem kvadratnem kilometru slovenskega ozemlja je v povprečju 1,3 kilometra površinskih vodnih tokov. Imamo približno 1300 naravnih in umetnih jezer, imamo številne izvire, slapove, obširna območja talne vode in morje. Voda tako predstavlja eno največjih bogastev pri nas, vendar pa moramo z njo kljub temu preudarno in skrbno ravnati.

Suše in pomanjkanje vode pestijo tudi Slovence

Suša vsak dan bolj zarezuje tudi v naš vsakdan. Lokalni vodni viri so marsikje že presahnili, tudi nekateri večji, kot je rižanski, ne zagotavljajo več dovolj vode za svoje uporabnike, zato jo morajo dokupovati drugod.

Ker nismo bili deležni obilnih padavin že od lanskega leta, bijejo slovenske hidroelektrarne dobesedno plat zvona. Novembra in decembra so zaradi nizkega vodostaja rek proizvedle le pol toliko elektrike kot v istih mesecih leto prej, januarja in februarja pa 40 odstotkov manj kot v istem obdobju lani. In ker v hribih letos ni bilo dosti snega, se bo stanje še slabšalo.

Vode porabimo več tudi zaradi spremenjenih prehranjevalnih navad. Za proizvodnjo enega kilograma pšenice namreč potrebujemo 1500 litrov vode, za en kilogram govejega mesa pa 10-krat več, opozarja v poročilu Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO).

Še usodnejša je letošnja suša za kmetijstvo. Za zdaj uničuje pridelke zlasti v Istri, z zamikom pa se bodo njeni pogubni učinki poznali tudi drugod. In vse to bomo z zamikom občutili vsi: z višjimi cenami elektrike in hrane. Ker večina ljudi ne skrbi več za pridelavo lastne hrane, se tudi pomena te povezave ne zaveda več. Kar pa seveda ne pomeni, da ta povezava slabi.

Ekoloških in okolju prijaznejših rešitev je več – zmanjšati ali kar odpraviti je potrebno onesnaževanje pitne vode, povečati rabo reciklirane vode (v industriji, kmetijstvu in gospodinjstvih), zmanjšati izgube vode v vodovodnih sistemih, potratnost pri rabi vode, odmetavanje hrane v smeti, s katero odvržemo tudi veliko vode, zmanjšati delež živalske hrane, katere pridelava terja več vode kot rastlinska. Poleg ogljičnega moramo zmanjšati tudi vodni odtis.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (18)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimivseeno
22. 03. 2012 19.53
-5
Kako pretiravate. Sloveniji ne bo nikoli primanjkovalo vode. Vlaga se iz primorja dviga v zrah, višje plasti zraka so bolj ohlajene, zato ne morejo držat toliko vlage in se vlaga kondenzira v kapljice (oblake), ki zaradi gravitacije padejo na zemljo. Zato ima največ padavin S primorska
Samojed1982
22. 03. 2012 20.36
+7
Na štajerskem, v okolici Vojnika proti Konjicam..., gasilci so od oktobra zvozili že preko 700 (sedemsto!) krat vodo z gasilsko cisterno, ker so gore skoraj suhe in je dotok zelo slab, sedaj začenjajo voziti tudi v ostale kraje, kjer do sedaj niso še nikoli. Ali pa si pridi pogledat prekmurske njive.....
Audy
22. 03. 2012 21.00
+8
Za prekmurje bo načrtovano črpanje plina katastrofa, vsaka vrtina porabi 20000 kubikov vode in 100 ton strupov. Denarja se ne da jest. GasLand
Nimivseeno
23. 03. 2012 14.16
To vem, vendar govoril sem o Sloveniji. Problem ni premalo vode, ker jo tudi gasilci od nekje dobijo, problem je infrastruktura. Zakaj gasilci vozijo vodo? Je problem skopat, postavit pumpe in črpat vodo? Sloveniji ne bo nikoli primanjkovalo vode. Lahko bo distribucija problem, primanjkovalo je ne bo nikoli. Imamo preveč velikih rek (ki smo jih nažalost onesnažili), da bi lahko govorili, da primanjkuje vode tako kot v Lybiji, kjer so se lotili podzemnih rezervoarjev.
posiljatelj
22. 03. 2012 19.22
-3
ali lahko en kemik napiše kako se voda P O R A B I ? Vode je na svetu vedno ista količina, ne moremo je P O R A B I T I , pa če odpremo vse pipe na svetu naenkrat
Samojed1982
22. 03. 2012 19.31
+7
Martian
22. 03. 2012 18.44
+12
Ne za nafto ali zlato – v prihodnje se bomo borili za vodo ---- sej če nimaš vode....nafte in zlata sploh ne nucaš...
MoreLife
22. 03. 2012 17.15
+53
"Ko bo posekano zadnje drevo, ulovljena zadnja riba, zastrupljena zadnja reka...takrat boste ugotovili, da denarja ne morete jesti!"
HellWolf
22. 03. 2012 17.52
+14
mluna
22. 03. 2012 18.03
+16
MoreLife, bravo, samo skoda, ker imas premalo bralcev.
mluna
22. 03. 2012 18.04
+11