Ne verjemite vsemu, kar vam prodajajo

"Povečuje koncentracijo in vzdržljivost", "za ljudi s povišanim holesterolom", "upočasni staranje", "povečana energija", "izboljšuje delovanje sklepov", so nekatere splošne zdravstvene trditve, ki jih lahko preberemo na različnih živilih in po oceni Agencije za varno hrano (EFSA) niso znanstveno utemeljene. Trditve so torej zavajajoče, ker učinek živila na zdravje ni takšen, kot potrošniki pričakujejo na podlagi zapisanega, opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS).

Na različnih prehranskih izdelkih lahko preberemo številne trditve, ki potrošnikom sporočajo, da ima živilo ugoden učinek na delovanje telesa in s tem tudi na zdravje. Trditve se redno pojavljajo v oglasnih sporočilih, zapisane so tudi v deklaracijah živil. Navedbe in trditve o ugodnih učinkih živil prepričujejo potrošnike, da so taka živila boljša in jih napeljujejo k nakupu. Takšen način promoviranja in prodaje živil je že dlje časa pravi hit prehrambne industrije in trgovcev, zaradi domnevno 'dodane vrednosti' pa so izdelki tudi dražji.

Rezultati raziskave, ki so jo leta 2005 izvedli sodelavci BEUC, krovne evropske potrošniške organizacije, kažejo, da potrošniki trditvam večinoma verjamejo. Kar tri četrtine anketiranih potrošnikov namreč meni, da so učinki na zdravje in počutje, ki so predstavljeni v oglasih, čista resnica.

Potrjena le vsaka peta trditev

Prehranske in zdravstvene trditve ureja Uredba 1924/2006, ki je začela veljati že leta 2007. Za njeno uveljavitev v praksi pa je bilo določeno prehodno obdobje, ki bo trajalo, dokler ne bo (predvidoma do začetka leta 2012) Evropska komisija na podlagi ocen EFSA objavila seznam potrjenih (s tem bodo tudi registrirane) splošnih zdravstvenih trditev na živilih. EFSA mora torej v prehodnem obdobju oceniti znanstveno utemeljenost trditev.

EFSA je do 28. julija 2011 pregledala 2.758 od 4.637 splošnih trditev, ki so bile predložene Evropski komisiji v obdobju od 2008 do 2010. Od vseh predlaganih trditev je bila pozitivno ocenjena le vsaka peta, kar pomeni, da je predlog za uporabo neke splošne zdravstvene trditve o določenem živilu vseboval dovolj dokazov, s katerimi je predlagatelj uspel znanstveno utemeljiti njegovo učinkovanje na delovanje telesa in s tem na zdravje ljudi, opozarja ZPS.

Nekateri prehranski izdelki in prehranska dopolnila bodo lahko še naprej opremljeni z zdravstvenimi trditvami, in sicer tisti, ki vsebujejo vitamine, minerale in nekatere maščobne kisline iz skupine omega 3. Zeleno luč za označevanje pozitivnega učinka na delovanje telesa so dobile tudi topne vlaknine, ki so naravno prisotne v ovsu (navadni ovseni kosmiči) in ječmenu/ješprenju. EFSA je potrdila tudi zdravstveno trditev, s katero bodo lahko označeni vsi žvečilni gumiji brez dodanega sladkorja. Trditev se glasi "Žvečenje pomaga nevtralizirati kisline in pomaga k remineralizaciji zob, če takoj po jedi žvečimo žvečilni gumi vsaj dvajset minut."

Med bolj odmevnimi primeri živil, za katere je EFSA sprejela negativno mnenje glede označevanja z zdravstvenimi trditvami, pa so tista, ki vsebujejo probiotike in prebiotike, sporoča ZPS. Negativno mnenje velja tako za trditve, ki potrošnikom sporočajo, da probiotiki in prebiotiki pozitivno učinkujejo na človekov imunski sistem, kot za tiste, ki govorijo o ugodnih učinkih na prebavo.

Negativno mnenje zaradi pomanjkanje znanstvenih dokazov je dobila trditev o učinkih rastlinskih antioksidantov (zeleni in črni čaj ter ekstrakti teh čajev), flavonoidov soje in ajde ter učinkih lesne gobe Ganoderma lucidum na imunski sistem, pa trditev o vplivu papaje in ananasa na prebavo, še opozarja ZPS.

Tiste trditve na živilih, ki jih je EFSA zavrnila kot znanstveno neutemeljene, so za potrošnika zavajajoče, dodajajo na ZPS. Industrija pa še vedno predstavlja in oglašuje živila ter tudi prehranska dopolnila in na njihovih deklaracijah navaja neutemeljene trditve, češ da zakonodaja to še dovoljuje, dokler ne bo Evropska komisija objavila seznama registriranih pozitivno ocenjenih trditev.