Temeljni zaključek raziskave "Hrvati o Slovencih, Slovenci o Hrvatih" je po besedah enega od raziskovalcev ta, da bi do izboljšanja odnosov med državama lahko prišli že s samim poznavanjem in razumevanjem resničnega stališča nasprotne strani. Prvi pogoj za urejanje odnosov med državama pa je, da jih nekdo razume resno, je še dejal. T.i. koorientacijski model, ki so ga uporabili v raziskavi, je razkril, da v odnosih med Slovenijo in Hrvaško obstajajo določene težave, ki so posledica različnih interesov obeh držav in zahtevajo obojestransko reševanje, najverjetneje z arbitražo oziroma kompromisom. Na drugi strani pa obstajajo določeni problemi, ki naj bi jih rešila ena od strani. Gre predvsem za komunikacijske probleme, kar pomeni, da je njihovo reševanje odvisno od kakovostnega komuniciranja in poznavanja stališč druge strani.
Hrvati menijo, da jih slovenska policija diskriminira
Avtorji raziskave so raziskovali tudi ključna problemska vprašanja med državljani Slovenije in Hrvaške. Hrvati so tako prepričani, da jih slovenska prometna policija pri kontrolah diskriminira. Raziskovalci menijo, da bi zato bilo nujno, da slovenska policija javnosti dokaže, da se vede profesionalno in da nima namena razlikovanja, poudarjajo avtorji. Enako velja tudi za mnenje, da slovenska policija hrvaškim državljanom otežuje prehod slovensko-hrvaške meje.
Slovenski turisti se na Hrvaškem ne počutijo najbolje
Na drugi strani pa se mora Hrvaška soočiti z mišljenjem slovenskih državljanov, ki se ne počutijo dovolj cenjene kot turisti na hrvaški obali. Hrvaška bi morala tako proučiti, zakaj se Slovenci na Hrvaškem ne počutijo dobrodošle in v skladu s tem spremeniti vedenje, s primernim komuniciranjem pa zagotoviti, da se bodo Slovenci počutili dobrodošli in cenjeni turisti. Po mnenju avtorjev je zanimiva tudi ugotovitev, da želijo Slovenci pomagati Hrvatom pri vstopu v Evropsko unijo, Hrvati pa se tega ne zavedajo. Kot opozarjajo, prav takšna neinformiranost vodi do razvoja slabih meddržavnih odnosov.
Naroda sta večinoma nasprotnega mnenja
Med trditvami, ki so jih preučevali, je tudi ta, da ima Slovenija pravico do izhoda na odprto morje. Večina Hrvatov se s tem ne strinja, medtem ko se Slovenci s tem skoraj popolnoma strinjajo. S trditvijo, da postavljajo Slovenci izgradnjo cest proti Hrvaški na konec prioritetne lestvice, pa sta nestrinjanje izrazili obe strani. Obe strani se tudi podobno ne strinjata, da stroški in prihodki NE Krško niso pravično razdeljeni med Slovenijo in Hrvaško. Da se kraj, ki se na Hrvaškem imenuje Sv. Gera, v Sloveniji pa Trdinov vrh, nahaja v Sloveniji, se Hrvati sploh ne strinjajo, medtem ko se slovenska stran s tem strinja.
Hrvati se ne strinjajo z oceno, da je Hrvaška enostransko, brez kakršnekoli pravice razglasila ekološko-ribolovno cono na Jadranu, kar so Slovenci pravilno predpostavili. Enako so predpostavili tudi glede mnenja Hrvatov, da je Slovenija dolžna izplačati devizne vloge hrvaških državljanov.
Slovenski mediji Hrvatov ne diskriminirajo
V zvezi z medijsko prezentacijo hrvaških državljanov v Sloveniji pa se je izkazalo, da ne Slovenci ne Hrvati ne mislijo, da so hrvaški državljani v slovenskih medijih negativno prikazani. Ocena, ki jo imajo slovenski in hrvaški državljani o medijski prezentaciji Slovencev na Hrvaškem, pa je pokazala, da slovenski državljani menijo, da so v hrvaških medijih negativno prikazani, medtem ko se Hrvati s tem ne strinjajo.
