Lani so si v javnem sektorju za dodatke na stalno pripravljenost izplačali 13 milijonov evrov

Ne le na fakultetah, dodatke na stalno pripravljenost so si izplačevali tudi drugod v javnem sektorju. In če je še razumljivo, da so med največjimi prejemniki zdravniki in zobozdravniki, nekoliko več obrvi dvigajo dodatki na občinah. Samo ljubljanska je lani za dodatke izplačala več kot 37.000 evrov neto. Vodja županovega kabineta je vsak mesec dobila celo 300 evrov neto dodatka.

Danes se je na poročanje odzval minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki je poudaril je, da kljub avtonomnosti lokalne samouprave tudi zanjo velja zakonodaja kot za celotni javni sektor. "Nam je vseeno, kdo je ta dodatek prejemal. Dokazati mora, da ga je prejemal v skladu s pravili," se je odzval na poročanje medijev, ki so pod vprašaj postavili upravičenost izplačevanja dodatka v nekaterih primerih.

Ob tem je minister, ki si sicer prizadeva za nekatere spremembe v plačni zakonodaji v javnem sektorju, pojasnil, da se tudi na področju dodatkov k plači poskuša ustvariti red.

Na izplačila dodatkov so se odzvali tudi v Skupnosti občin Slovenije (SOS) in v zvezi s tem pojasnili, da je dodatek za čas stalne pripravljenosti urejen v 46. členu kolektivne pogodbe za javni sektor. Ta določa, da javnemu uslužbencu pripada dodatek za čas stalne pripravljenosti v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače, čas stalne pripravljenosti pa se mu ne šteje v delovni čas. To, kdaj se lahko odredi stalna pripravljenost, po njihovih navedbah določa 5. člen uredbe o delovnem času v organih državne uprave. Kot določa ta člen, se lahko zaradi dela, ki mora biti opravljeno brez prekinitve oziroma določenega dne ali v določenem roku zaradi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ali v izjemnih okoliščinah, v organu ali v njegovi notranji organizacijski enoti uvede dežurstvo ali drugačno obliko pripravljenosti za delo.

V občinah Celje, Slovenj Gradec, Murska Sobota in Ptuj brez dodatkov

Kot smo poročali že včeraj, na ljubljanski občini med drugim dodatek prejema vodja kabineta župana Tanja Dodig Sodnik, ki je bila lani v stalni pripravljenosti več kot 2000 ur, kar je več, kot je bilo rednih delovnih ur v letu. V ta namen je lani prejela 7260 evrov bruto dodatka oziroma 3944 evrov neto. Kot so poročali v oddaji Svet na Kanalu A, Dodig Sodnikova dobiva dodatek, ker tudi v popoldanskem in večernem času usklajuje obveznosti župana in koordinira druge službe mestne uprave, ter zato, ker ima na svoji vizitki navedeno številko mobilnega telefona in naj bi bila vedno dosegljiva.

Lani je sicer tovrsten dodatek vsaj enkrat prejelo 65 uslužbencev ljubljanske mestne uprave, kar predstavlja nekaj več kot desetino vseh zaposlenih. V zadnjih treh letih je skupna letna vsota teh dodatkov dosegla od 59.000 do 64.000 evrov neto, leta 2011 je presegla 100.000 evrov, je poročal časnik Delo.

Po poročanju Večera dodatek za stalno pripravljenost prejema tudi več zaposlenih na mariborski občini oziroma v mestni upravi, med njimi so zaposleni v županovem kabinetu, županov voznik, vzdrževalci in namestnik poveljnika civilne zaščite. V občini Velenje ta dodatek izplačujejo trem uslužbencem, ki delajo v občinski službi za zaščito in reševanje, in sicer mesečno na podlagi poročila o opravljenih urah. Lani so izplačali povprečno 185 ur stalne pripravljenosti v povprečni višini 278,59 evra bruto vsakemu uslužbencu.

Kot še poroča Večer, dodatka za stalno pripravljenost nihče ne prejema v občinah Celje, Slovenj Gradec, Murska Sobota in Ptuj, od koder so pojasnili, da bi dodatek za stalno pripravljenost pripadal kvečjemu poveljniku civilne zaščite, a ga ta kljub temu nima. Tudi vodja kabineta kranjskega župana Janez Rakar ne prejema dodatka na stalno pripravljenost, čeprav je vsaj načeloma - tako kot Dodig Sodnikova - vedno dosegljiv, njegova mobilna telefonska številka pa je na njegovi vizitki. V Kranju sicer dodatek dobiva en uslužbenec z nalogami zaščite, reševanja in pomoči, v Velenju trije, Kopru štirje, Mariboru pa osem.