Marko Voljč (Foto: POP TV)

Predsednik republike Danilo Türk je strankam za tretjega kandidata za mandatarja predlagal bančnika Marka Voljča, nekdanjega direktorja NLB, ki trenutno zaseda položaj izvršnega direktorja solastnice največje slovenske banke za Srednjo, Vzhodno Evropo in Rusijo belgijske bančno-zavarovalne skupine KBC.

Predsednik je povedal, da je z Voljčem resno govoril. Vprašal ga je, ali bi bil pripravljen postati kandidat za mandatarja. Voljč je po besedah predsednika dejal, da bi bil pripravljen, če bi se najprej izoblikoval širok konsenz, podpora med strankami za to zamisel.

Türk je na novih pogovorih strankam predlagal to možnost, seveda če stranke želijo tretjega kandidata, da bi tako imel Voljč dovolj podpore za ta proces. Kot je napovedal predsednik, bodo stranke razmislile in v naslednjih dneh sporočile svojo določitev. Poudaril je, da morajo parlamentarne stranke same povedati, ali naj nadaljujejo po tej poti.

Predsednik je poudaril še, da če se ne bi z Voljčem resno pogovoril, tega strankam ne bi predlagal in sklical tiskovne konference. Poudaril je še, da je to hipotetična možnost. Dejal je, da je sam večkrat poudaril, da skrbno razmišlja o vsem, kar spada v ta okvir in na podlagi informacij, ki jih je dobil iz sfere gospodarstva, je ocenil, da mora biti kandidat vešč reševanja gospodarskih problemov. Zato se mu zdi izbor popolnoma pričakovan in naraven.

Povedal je še, da je Voljča sam predlagal in da upa na podporo, saj v nasprotnem primeru sploh ne bi dajal predloga. "Poudarjam, da gre za zamisel, možnost, ki je tudi priložnost. To ni formalni predlog, to bo postal le s primerno podporo strank," je pojasnil.

Na vprašanje, katere stranke so predlagale iskanje tretjega kandidata, je odgovoril, da je bil proces kontinuiran in da ni primerno, da umetno definira voljo strank. "Pogovarjali smo se in med pogovori se pojavijo ideje. Na tej podlagi se opredelim za neko aktivnost. To je vprašanje posvetovanja. Stranke ne želim identificirati in kategorizirati," je razložil.

Na vprašanje, ali se mu ne zdi, da je s svojo pobudo stopil na "področje političnega driblinga" in ali lahko njegovo pobudo razumemo kot pritisk na Listo Virant in DeSUS pred odločanjem o tem, ali bosta vstopili v desnosredinsko koalicijo, pa je Türk odgovoril, da ima kot predsednik republike dolžnost, da se o mandatarju posvetuje s strankami. "To počnem. V tem okviru sem slišal predloge strank, da bi ugotovili, ali obstaja še kakšna možnost za mandatarja zunaj kroga, ki se je do zdaj pojavljal. To željo strank sem vzel z veliko resnostjo, se posvetoval z Voljčem in danes ponavljam, da taka možnost obstaja," je dejal.

Türk: Jaz sem z gospodom Voljčem večkrat govoril, govoril sem resno in kar sem povedal, drži. (Foto: Damjan Žibert)

Pobudo za oblikovanje desnosredinske koalicije Türk, kot je dejal, jemlje resno, ob tem pa tudi zagotavlja, da deluje zgolj na "terenu, ki ga določijo stranke s svojimi dejavnostmi" in jim ne jemlje pobude. "Ampak proces posvetovanj je v teku in v tem procesu sem dolžan sodelovati, sodelujem in imam zamisel. Na strankah pa je, da vidijo, kaj bodo s tem," je dejal.

Na vprašanje, ali to pomeni, da je dokončno ugotovil, da predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković v morebitnem drugem poskusu ne bi mogel zbrati potrebnih 46 glasov podpore ali pa bi zaradi "nekih postopkov proti njemu utegnil imeti težave z legitimnostjo", je Türk pojasnil, da mu je Janković povedal, da v primeru, če bi prišlo do predloga t. i. tretjega mandatarja, sam ne bi želel kandidirati. Prav tako ne bi postavljal "zahtev, da sodeluje v neki vladi". Glede Jankovićeve legitimnosti pa je Türk dejal, da ne želi "sodelovati v nobenih špekulacijah" o tem. "To so ugibanja in govorice," je dejal.

Stranke o "neresnem" in "presenetljivem" predlogu

Po mnenju Jankovića je Türk s predstavljeno možnostjo, da bi za mandatarskega kandidata imenoval Voljča, naredil "izjemno pametno potezo". V tem trenutku imajo male stranke možnost, da pokažejo, da so resno mislile, ko so govorile o neki ustavni večini, meni Janković. "Mi bi to ime podprli, a v tem primeru jaz več ne bi kandidiral oz. ne bi prevzel mandata," je pojasnil in dodal, da v tem primeru tudi ne bi šel v vlado na noben položaj.

Kot je povedal, mu je Türk na posvetovanjih sicer povedal, da je on še vedno njegov kandidat, a se je sam odločil, da v primeru, če ne bo "javno izkazane podpore nekaterih drugih poslancev oz. strank", še enkrat ne bo kandidiral za mandatarja. Dodal je, da so mu tudi ta teden nekateri poslanci izkazovali podporo in dejali, da mu bodo dali glas "za zaveso", a je že na prvem glasovanju za mandatarja v DZ videl, da "očitno nekateri ne morejo priti niti do zavese".

Kot je dejal, pa bi "v korist potrebe, ki jo imamo v državi", umaknil svojo kandidaturo in podprl Voljča, če bo ta dobil podporo malih strank. Tako Janković ni izključil možnosti, da v primeru nezadostne podpore Voljču ne bo ponovno kandidiral, saj da je čas do 25. januarja, ko se bo Türk odločil o predlogu za mandatarja.

Zoran Janković (Foto: Miro Majcen)

Voljč je, pravi Janković, dober kandidat. Po njegovih besedah ga zelo spoštuje in sta dobro sodelovala, ko je bil Voljč še v NLB, on pa v Mercatorju.

Predsednik Pozitivne Slovenije je še povedal, da so ena izmed možnosti tudi predčasne volitve, ki bi "razčistile" sedanje razmere. Njegova stranka je pripravljena na to možnost, a je Janković ob tem izpostavil, da je treba delovati državotvorno. Po njegovem mnenju pa bi na volitvah državljani "zelo jasno pokazali, koga bi podprli".

Hkrati Janković ni želel izključiti niti možnosti, da bi ponovno kandidiral za župana Ljubljane, a kot pravi, tudi ni razmišljal o tem.

Odzvala pa se je že stranka SDS, ki je zapisala, da se jim predlagati Voljča v razmerah, v katerih je država, zdi popolnoma neresno. Iz SD so sporočili, da je to presenečenje, a da o tem še niso razpravljali. Iz SLS pa so sporočili, da odločno zavračajo vsakršne špekulacije. Predsednik stranke Radovan Žerjav poudarja, da je SLS v postopku sprejemanja koalicijske pogodbe z desnosredinsko koalicijo in tako zdaj ne razmišlja o drugih možnostih. Če sestava takšne vlade ne bi bila mogoča, se bo SLS o svojih nadaljnjih korakih opredeljevala pozneje, so v SLS še zapisali v izjavi.

Iz NSi so sporočili, da morebitnega predloga predsednika republike, ne podpirajo. Menijo namreč, da bi bilo ob upoštevanju volilnih rezultatov logično, da bi priložnost za sestavo vlade dobil kandidat SDS. "Velja opozoriti, da morebitni in neformalni kandidat predsednika RS Marko Voljč prihaja ravno v času, ko se o vstopu v morebitno desnosredinsko koalicijo odločajo v DeSUS, zato potezo predsednika republike razumemo kot manever za preusmerjanje pozornosti od realnih možnosti za hitro oblikovanje desnosredinske vlade. Pri tem poudarjamo, da programa Marka Voljča ne poznamo, medtem ko so NSi, SDS, SLS in DLGV že parafirale koalicijsko pogodbo," so zapisali v izjavi za javnost in sklenili, da potezo predsednika razumejo kot zavlačevanje zdajšnje politične agonije.

Tudi z Voljčem nova vladna koalicija odvisna od DeSUS

Ker so SDS, Lista Virant, SLS in NSi medtem že parafirale in načeloma uskladile koalicijsko pogodbo, je tako kljub možni kandidaturi Voljča smer oblikovanja nove vladne koalicije odvisna od DeSUS. Ta je namreč poleg SD prejel vabilo desnosredinskih strank h koalicijskim pogajanjem.

Pričakovanja DeSUS so deljena, saj so nekateri bolj naklonjeni desnosredinski drugi pa levosredinski opciji. Ampak če Janković javnosti ne predstavi zadostne večine poslancev in če DeSUS ne gre v vladno koalicijo na čelu s prvakom SDS Janezom Janšo, ostaneta le še dve možnosti: podpora t. i. tretjemu mandatarju, ki je lahko Voljč, ali pa predčasne volitve. Teh pa si tudi v DeSUS, in v tem so si enotni, ne želijo. "Treba je priti do mandatarja, vlade, v vsakem primeru pa smo proti temu, da bi v tem trenutku razmišljali o predčasnih volitvah," je povedal poslanec DeSUS Franc Jurša.

Karl Erjavec (Foto: Miro Majcen)

Jurša pravi, da ima stranka v svojem statutu zapisano, da ni ideološka, vendar imajo v njej ljudi, ki so ideološki in so opredeljeni tako v levo in desno. "Verjetno jih je nekaj več v levo, ker je to starejša generacija," ugotavlja in dodaja, da pa je treba kresati mnenja in na podlagi tega sprejeti zaključke. Ideologija se mora namreč "enkrat nehati, začeti moramo razmišljati o Sloveniji in ljudeh, ki sedaj živijo".

Poslanec tako v četrtek pričakuje plodno diskusijo, usklajevanje mnenj in pametne zaključke, ki bodo v korist Slovenije. Če ni opcije, ki so jo v prvi fazi podprli, potem imajo po njegovih ocenah samo še dve opciji, da stvar razrešijo, in sicer desnosredinska vlada ali pa vlada ustavne večine, kar pa so že poskusili.

Voljč leta 1992 ni dobil zadostne podpore

62-letni bankir Marko Voljč se po natanko dvajsetih letih na pobudo predsednika republike Türka znova omenja kot morebitni kandidat za mandatarja. Podobno kot pred 20 leti se je kot morebitni kandidat pojavil v času, ko deluje v tujini.

Magister ekonomije Voljč je svojo poklicno pot začel v 70. letih prejšnjega stoletja. Leta 1976 je postal vodja oddelka za analize v Narodni banki Slovenije. Tri leta kasneje je odšel v tujino, delal za Svetovno banko v Washingtonu in Mehiki, v tej instituciji pa je ostal zaposlen do leta 1992.

Februarja tega leta je postal tudi kandidat za mandatarja, vendar na tajnem glasovanju v takrat 240-članskem državnem zboru ni dobil zadostne podpore. Zbral je 115 glasov, za izvolitev pa jih je potreboval šest več. Kljub neuspehu na političnem parketu je Voljč ostal v Sloveniji in jeseni 1992 postal prvi mož NLB.

Največjo slovensko banko je zapustil januarja 2004, kritiki opozarjajo, da ne povsem prostovoljno. Odšel je namreč zaradi uvajanja računalniškega sistema Sigma, ki je NLB in njenim komitentom povzročil številne težave in stroške. Po odhodu iz NLB je prevzel mesto generalnega direktorja za Srednjo Evropo v belgijski finančni skupini KBC, odgovoren pa je bil tudi za koordinacijo aktivnosti na področju bančništva, zavarovalništva in kontrolinga.

Dve leti kasneje je prevzel mesto glavnega izvršnega direktorja madžarske banke K&H, ki sodi pod okrilje KBC. Nato pa je aprila 2010 postal novi glavni izvršni direktor skupine KBC za Srednjo in Vzhodno Evropo ter Rusijo in član uprave KBC. Voljč je hkrati tudi konzul Mehike v Sloveniji.

Voljč je poročen in ima enega sina. Med tujimi jeziki tekoče govori angleško, špansko in srbsko, dobro pa tudi nemški jezik.
 

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!