Nazaj h koreninam: kako preživeti podražitve hrane?

Marsikdo je ob napovedih, da nas jeseni čakajo podražitve hrane, pomislil na vrtiček, kjer bi lahko pridelal nekaj zelenjave za svojo družino. Letos je sicer že prepozno za sejanje, a morda lahko načrtujete, kaj boste sejali naslednje leto. Najbolj pomembno vprašanje pa je, kako do zemlje. Za tiste Ljubljančane in Mariborčane, ki nimate te sreče, da živite v hiši z vrtom, smo zbrali nekaj odgovorov na vprašanje: kako do svojega vrta, če živim v mestu, in sicer v bloku.

Poglejmo najprej prestolnico. Na Mestni občini Ljubljana (MOL) so za 24ur.com odgovorili, da imajo trenutno urejene vrtičke na dveh lokacijah, in sicer v Dravljah in Štepanji vasi. Trenutno sicer nimajo prostih vrtičkov, a nikar ne obupujte. Na Molu so nam namreč dejali, da bodo predvidoma v prvi polovici naslednjega leta objavili razpis za oddajo vrtičkov v zakup, in sicer v Karlovškem predmestju. Gre za območje Livade, kjer bo urejenih okoli 68 parcel.

Koliko vas bo stal vrt?

In kakšne stroške boste imeli z najemom vrta? "Zakupnina znaša evro na kvadratni meter, in sicer na leto. Poleg tega zneska so zakupniki dolžni plačevati tudi sorazmerni del obratovalnih stroškov in stroškov rednega vzdrževanja (elektrika, voda, odvoz odpadkov, vzdrževanje objektov za shranjevanje orodja, sanitarij in tako dalje)," so razložili na Molu. Pogodbo boste sklenili za dobo do pet let.

Morda pa imate zemljišče, s katerim ne veste, kaj bi počeli? MOL nudi pomoč tudi tistim interesentom, ki želijo oddati svoja zemljišča za vrtičke. Tako je ena izmed družin ob strokovni pomoči Mola za tiste, ki bi želeli najeti vrtiček, uredila svoje zemljišče na območju Ljubljane. Povpraševanja po obdelovalni zemlji je namreč veliko in presega razpoložljiva zemljišča v lasti ljubljanske mestne občine. Zato so na občini pripravljeni zainteresiranim posredovati pobude lastnikov zemljišč, ki želijo svojo zemljo ponuditi vrtičkarjem. Lastniki zemljišč bodo na Molu prejeli potrebne informacije, pod kakšnimi pogoji je možno urediti vrtičke in organizirati vrtičkarstvo na njihovih zemljiščih.

Projekt, ki navdihuje

Vse več je posameznikov in družin, ki se združujejo ter skušajo skupaj pridelati hrano. Tako so leta 2010 na območju ljubljanske četrtne skupnosti Tabor okoliški prebivalci in drugi zainteresirani s pomočjo zavoda Bunker v okviru programa Vrt mimo grede na degradiranem območju mirujočega gradbišča ob Resljevi cesti začeli s projektom Onkraj gradbišča. Gre za zemljišče, ki je v lasti Mola.

"Cilj okoliških prebivalcev je bil, da bi degradirano površino spremenili v zelen skupni prostor, namenjen vrtovom, druženju, izobraževanju in kulturi. Po skupni čistilni akciji zemljišča in navozu zemlje so uredili gredice in vrtove. Aktivnosti Onkraj gradbišča še vedno uspešno potekajo," so nam sporočili z mestne občine. Projekt Onkraj gradbišča lahko spremljate tudi na njihovem blogu.

Z vrtom do dobrega razpoloženja

Zemlja pa ne nudi le sadov, temveč mnogo več. V tujini je vrtičkarstvo del terapevtskih zdravljenj. Starejši se družijo in razgibavajo, socialno ogroženi tkejo nova poznanstva in se počutijo koristne, bolni krepijo zdravje in uživajo na svežem zraku, žrtve nasilja celijo telesne in duševne rane, pri tem pa se jim znova vrača zaupanje v soljudi.

Kako je s tem pri nas? Ali tudi v Ljubljani poznajo terapevtske učinke vrtičkarstva? Na Molu so za 24ur.com povedali, da preko rednih letnih javnih razpisov sofinancirajo varstvene programe, ki so namenjeni različnim ranljivim skupinam, tudi starejšim, socialno ogroženim, žrtvam nasilja in podobno.

"Programi, vključeni v sofinanciranje, so vsebinsko zelo raznoliki ter vključujejo tudi različne metode terapevtskega in svetovalnega dela s ciljno populacijo. V nekaterih od organizacij, katerih programe sofinancira MOL, poteka tudi obdelava vrtov za pridelavo lastnega sadja in zelenjave, v proces pa so (na osnovi terapevtskih, ekoloških, pa tudi varčevalnih ciljev) vključeni sami uporabniki in uporabnice programov. Elemente samooskrbe s hrano tako najdemo v programih socialne rehabilitacije zasvojenih z nedovoljenimi drogami, za osebe s težavami v duševnem zdravju in podobno. Predvsem je obdelava zemlje, če je ta na voljo, pogosta v programih, v katerih uporabnikom in uporabnicam nudijo 24-urno dnevno oskrbo. Obdelava zemlje v navedenih programih predstavlja eno od spremljevalnih dejavnosti, ki smiselno zaokroža celostni terapevtski oziroma proces socialne rehabilitacije," so razložili na Molu in dodali, da tovrstne aktivnosti potekajo tudi v okviru posameznih javnih zavodov, v katerih obravnavajo posamezne ciljne skupine, kot so na primer zapori.

"Vse navedeno kaže, da je obdelava zemlje s terapevtskimi oziroma cilji socialne rehabilitacije že uveljavljena metoda strokovnega dela tudi pri nas, ki jo s sofinanciranjem programov socialnega varstva podpira tudi MOL. Pobud za programe, ki bi temeljili izključno na tej metodi, pa do sedaj še nismo prejeli," so dodali.

MOM: Proste parcele imamo še v Morskem jarku

Da oddajajo vrtičke, in sicer na več lokacijah v mestu, so potrdili tudi na Mestni občini Maribor (MOM). In kakšni so pogoji za pridobitev vrta? Za 24ur.com so odgovorili, naj občani glede najema vrta naslovijo vloge na Javno podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, ki ima sedež na Grajski ulici 7. Trenutno je vrt možno dobiti v najem le še na lokaciji v Morskem jarku. Tam je še nekaj prostih vrtičkov, na vseh drugih lokacijah pa boste lahko do vrta prišli le na podlagi odstopne izjave predhodnega najemnika.

Ko se odločite, da bi imeli vrtiček, se začne akcija budnega spremljanja javnih občil. Na vprašanje, kdaj objavljajo razpise za vrtove, so nam namreč odgovorili, da so za Morski jarek obvestilo o možnosti najema vrta objavili v časopisu Večer. Če boste imeli srečo in boste prišli do svojega kosa zemlje, boste podpisali pogodbo o najemu vrta, ki bo trajala eno leto, pogodbo pa občina podaljšuje s poslanimi računi za najemnino.

Kolikšna je najemnina?

V Mariboru je najemnina za vrtove letna in znaša 20 centov za kvadratni meter zemljišča. Za vrtičke v Morskem jarku pa je treba prišteti še znesek porabljene vode, ki se razdeli na vse uporabnike.

Kje so vrtički v Mestni občini Maribor?

Večja lokacija, ki je namenjena vrtičkarstvu, je na območju Morskega jarka. Sicer pa so vrtički razpršeni po celotnem območju mariborske mestne občine: Stražun, in sicer ob hitri cesti; na Studencih, in sicer ob Obrežni; Borova vas, točneje ob Dravograjski; na Teznu ter ob Fontani. Na zadnji lokaciji so vrtički urejeni le do celovite rešitve in ureditve Vrbanskega platoja. Ob tem so na mariborski občini dodali, da se na posameznih lokacijah pojavljajo tudi vrtički "na črno", a reševanje teh zadev je v pristojnosti inšpekcijskih služb.

Nekateri so pokazali tudi interes, da bi zemljišča kupili, a z mestne občine sporočajo, da to ni možno, saj so zemljišča po prostorskih ureditvenih aktih predvidena za druge namene in so oddana v najem le do prodaje oziroma do začetka gradnje na teh zemljiščih. Izjema je le zemljišče v Morskem jarku, a tudi tam je možno le najeti parcelo.

Prostor za gojenje rastlin in odnosov

Na mariborski občini se zavedajo, da je lahko delo na vrtu terapevtsko. Mestna občina Maribor namreč ves čas sodeluje pri projektu Urbane brazde, ki poteka v okviru Evropske prestolnice kulture. Projekt Skupnostni urbani eko vrt se odvija v Borovi vasi, od ostalih območij namenjenih za vrtičkarje pa se razlikuje med drugim tudi po tem, da je MOM celotno območje enega hektarja dala v najem Društvu Urbani eko vrt za obdobje 10 let. Omenjeno društvo, ki ga vodijo vrtičkarji sami, je zadolženo za urejanje, vzdrževanje in uporabo celotnega območja, zgledujejo pa se po številnih tujih primerih dobre prakse. Skupnostni urbani eko vrt so v mariborski mestni četrti Radvanje, ob Pekarskem potoku v Borovi vasi.

Na Zavodu Maribor 2012 so za 24ur.com dejali, da so vse odločitve, prav tako postopek pridobitve vrtička na skupnostnem vrtu, določene v pravilniku, ki so ga soglasno sprejeli člani društva oziroma vrtičkarji. Pravilnik določa dva osnovna pogoja za pridobitev vrtička: čas vpisa na čakalno listo in aktivna udeležba bodočega vrtičkarja na izobraževanjih, delavnicah, delovnih akcijah in sestankih, ki jih organizira društvo. Dodali so tudi, da za pridobitev vrtička ni določena posebna dohodkovna ali starostna omejitev, saj po njihovem mnenju lahko tovrstne omejitve prinesejo negativne posledice.

Skupnostni urbani eko vrt deluje tudi kot socialno terapevtski vrt, so razložili v omenjenem zavodu. Med vrtičkarji so tudi osebe s težavami v duševnem zdravju, ki obiskujejo programe Šenta, in gibalno ovirani, invalidi na vozičkih, za katere so urejene posebne dvignjene grede. "Skupnostni urbani eko vrt tako ni namenjen le eni določeni skupini prebivalstva, ampak je vrt za vse, ki si želijo gojiti rastline in odnose, je prostor rekreacije in druženja. Zato ima skupnostni vrt tudi igrala za otroke, skupni objekt, dostopen vsem uporabnikom, ki je namenjen druženju, skupne lope in skupne nasade sadnega drevja in sadnega grmičevja, čebelnjak, in tako naprej," so še razložili za 24ur.com.

Skupni letni strošek za 50 ali 100 kvadratnih metrov velik vrtiček se predvidoma giblje med 40 in 50 evri. Vrtičkar sklene pogodbo o uporabi vrtička z društvom, in sicer za obdobje enega leta z možnostjo podaljšanja v primeru, da izpolnjuje pogoje pravilnika.

Kaj, če ne uspete na razpisih?

V teh kriznih časih je pametno tudi, da družinski člani združijo moči. Če babice in dedki ne zmorejo več obdelovati vrta ob hiši, naj odgovornost za zemljo prevzamejo otroci ali vnuki. Stroške in delo na vrtu naj družinski člani razdelijo med seboj, prav tako pridelano letino. Pripravljanje ozimnice je lahko prijetno družinsko srečanje, ob katerem boste poskrbeli tudi za to, da boste pozimi imeli dobro založeno shrambo in več denarja za plačevanje drugih stroškov.

Možnosti je ogromno, le najti jih je treba. Morda vam bodo naslednji projekti in ljudje v navdih.

Rajski vrt v bohinjskih gozdovih: Primorec Dejan Gosar je v okolici Bohinja uredil permakulturni vrt. Sam je le pripravil zemljo na sprejem novih rastlin, nato pa pustil naravi, da opravi svoje delo. Pridelek bo pobiral vse do novembra, načrtuje pa že sajenje oljk, breskev in fig.

Z ene strehe se cedi med, na drugi raste zelenjava: kako v središču Ljubljane na strehi urediti vrt ali pa čebelnjak?

Posamezniki, ki so združili moči – in uspeli.

Vrt je zakon oziroma vsak bi moral znati pridelati zelenjavo.

Če ne gre drugače, pa lahko na svojem balkonu, če ga seveda imate, poskusite urediti manjši vrtiček. Zelišča, dišavnice, pekoči feferoni, paradižnik ... vse to lahko uspeva na vašem balkonu in okenskih policah.