Naslednji koraki zoper 'vožnje v kontra': več portalov za obveščanje voznikov, aplikacija in svetovalne vožnje za upokojence

Lani so policisti zaznali 200 primerov, v 26 primerih so kršitelje sankcionirali, tri osebe so umrle, od tega sta bili dve pod vplivom alkohola. Govorimo o vožnji v nasprotno smer – problemu, za katerega se zdi, da ni prave rešitve. A ker je vsako življenje neprecenljivo, ne gre vreči puške v koruzo, menijo predstavniki AMZS, ki so v družbi največjih slovenskih strokovnjakov na danem področju danes glasno spregovorili o možnih pristopih k izboljšanju razmer.

1200 evrov kazni in 18 kazenskih točk, a za nekatere očitno premalo

"Alkohol, psihične in druge zdravstvene težave ter nekaj malega objestnosti," je vzroke vožnje v nasprotno smer pojasnil vodja Sektorja prometne policije Ivan Kapun. Kljub temu, da kazen znaša 1200 evrov in 18 kazenskih točk, policisti praktično vsak drugi dan prejmejo obvestilo, da se nekje nekdo vozi po avtocesti v napačno smer. Povprečen čas reakcije znaša 7,9 minute, a pogosto vozniki v tem času že zapustijo avtocesto ali pa se obrnejo v pravo smer. Najpogosteje se takšna vožnja začne na uvozih na avtocesto, na počivališčih, redki pa sicer obračajo na sami avtocesti.

Ne, nismo še storili vsega, kar je v naši moči

Ni mogoče reči, da smo storili vse v naši moči, ugotavljajo zbrani. Po besedah Ulricha Zorina, vodje službe za upravljanje prometa in prometne varnosti na Darsu, je še veliko rezerve. Najprej je bilo govora o projektiranju sprememb infrastrukture, pri čemer bi morale biti te na 123 priključkih enovite, da ne bi povzročale zmede pri voznikih. Najbolj pereči so tako imenovani diamantni priključki. Pri teh bi morali s fizičnimi ukrepi preprečiti vozniku, da se dokaj enostavno zapelje v napačno smer. A takšni ukrepi bi terjali milijone sredstev, zato niso hitro izvedljivi, ugotavljajo.

'Tudi sami opozorite bližnje, če vidite, da imajo težave pri vožnji'

Izjemno pomembno bi bilo tudi sveščanje in vseživljenjsko izobraževanje voznikov, tako mladih, kot starejših. "Vsi ljudje bi se morali zavedati nevarnosti in bližnjega opozoriti, če vidijo, da ima težave z vožnjo," pravi.

Pijance je težko ustaviti: rešitev je hitrejše obveščanje ostalih, zato se nam naslednje leto obeta več informacijskih portalov

Za voznike, ki prepogosto posežejo po alkoholu, oziroma tudi za tiste, ki v nasprotno smer zapeljejo namerno, je težko najti rešitev, menijo današnji sodelujoči. Potrebna je večja pozornost tako bližnjih kot osebnih zdravnikov, sicer pa je najbolj učinkovito hitro obveščanje ostalih ogroženih udeležencev.

Dars vsako leto v detekcijo v predorih ter v informacijske sisteme vlaga veliko, pravi. Med ukrepi, ki jih pripravljajo, je posebna aplikacija za pametne telefone, naslednje leto pa nameravajo na avtoceste postaviti še več portalov, ki bodo voznike obveščali o vožnji v nasprotno smer.

Tudi ameriški pristop ne bi bil napačen

Da so največje upanje moderni sistemi za obveščanje voznikov meni tudi Peter Lipar s Prometnotehniškega inštituta. Svoje mnenje je podkrepil z ameriškimi analizami. Tam letno zaradi vožnje v nasprotno smer na avtocestah umre okoli 1500 ljudi. "Ugotavljajo, da je več kot polovica voznikov zadrogiranih tako ali drugače," je bil nazoren. Le vsak peti zapelje v napačno smer trezen in spočit. Nacionalni program so strnili v tri točke. Gradbeni ukrepi so zajemali spremembo signalizacije, priključkov, ukrepi pregona so pospešili postopke od pijave do ukrepanja, tretji del pa je predstavljala uvedba splošnega vseživljenjskega izobraževanja.

Alkoholiziranim ali zadrogiranim voznikom ni moč preprečiti vožnje v nasprotno smer. Znakov ne vidijo, ali pa jih ne upoštevajo, ugotavljajo, zato so vse moči usmerili v opozarjanje preostalega prometa. "Potrebna je pač izjemno hitra zaznava, potreben je sistem, da obvesti vse pristojne službe," pojasnjuje.

Lahko bi vgradili radarske sonde in redukcijske zanke

Miro Živkovič, strokovnjak za tehnološke sisteme iz podjetja Intermatic, ocenjuje, da so v takih primerih gotovo najboljša rešitev radarske sonde, ki zaznajo vožnjo v nasprotno smer in delujejo tudi v megli, ali pa redukcijske zanke, ki so vgrajene v cestišče in imajo enako funkcijo. V osmih sekundah lahko s tem obvestimo vse nadzorne centre, a pojavi se vprašanje, kako takega voznika ustaviti? "Če mu na izvozih preluknjamo pnevmatike, lahko ogrozimo njegovo življenje. Ne moremo ga ustaviti na avtocesti," meni in tudi sam poudarja, da je rešitev obveščanje tako voznikov, kot tudi policije in reševalcev.

Ste že slišali za avtocestno policijo? Generalni sekretar AMZS Robert Štaba meni, da bi morali pristojni v prihodnje razmisliti tudi o tem, predvsem pa povečati sredstva namenjena opravljanja policijskega nadzora. "Ne vem, če kdorkoli v Sloveniji policiste izobražuje tudi v tej smeri," pravi.

Zanimiva je tudi ideja o posebni telefonski številki, na katero bi lahko vozniki sporočali morebitno nevarno vedenje ostalih voznikov. "V tujini imajo takšne številke, na katere se lahko pritožiš nad ravnanjem ostalih," pojasnjuje direktor Združenja za promet na GZS Robert Sever. Ob tem je predstavil tudi posledice tovrstnega oviranja prometa za gospodarstvo. Vsaka minuta zastoja za tovorno vozilo pomeni 1,73 evra škode.

Vožnjo bi lahko omejili bodisi na vrsto cest ali pa na določeno območje

V razpravi je svoje mnenje podala tudi zdravnica Vesna Pekarović – Džakulin. Pravi, da je veliko vršiteljev vožnje v nasprotno smer pod vplivom alkohola. Pogosto povzročijo tudi nesrečo. Kot pravi, opaža, da je včasih prav nesreča dober motiv za začetek zdravljenja. Ob tem poudarja, da je ob zdravljenju bolezni in poškodb prepogosto pozabljena ocena vozniške sposobnosti. "To je neljub ukrep, seveda, vsi si namreč želimo ohraniti mobilnost tudi pri starejših letih," pravi, a dodaja, da bi bilo v prihodnje morda smiselno razmisliti v smeri omejitve vožnje bodisi na vrsto cest ali pa morda na določeno domače območje.

Vesna Marinko z Agencije za varnost v prometu se strinja, da starejši niso nujno slabi vozniki, saj da jih odlikujejo dolgoletne izkušnje. Tisto, na kar morajo biti pozorni, je zmanjšanje fizične zmožnosti. Prav zdaj v sodelovanju z upokojenskimi društvi, Darsom in osatlimi pripravljajo program Sožitje za večjo varnost cestnega prometa. Ta zajema več vidikov, in sicer poznavanje prometnih pravil, preverjanje zdravniških kriterijev, v sklopu tega bodo s starejšimi govorili o vožnji po avtocesti, slednji pa bodo deležni tudi svetovalne vožnje z inštruktorji.

Kako naj odreagiramo?

Inštruktor varne vožnje Brane Legan pravi, da je najprej pomembna hitra zaznava voznika. "Moramo spremljati dogajanje pred nami, tako bomo hitro opazili, da se nekaj nenavadnega dogaja," svetuje. Ko opazimo nenavadno dogajanje, moramo takoj zmanjšati hitrost in se pričeti varno umikati na vozni, po potrebi tudi na odstavni pas. Najhujšemu scenariju se lažje ognemu, če med vožnjo poslušamo radijski program, ki sporoča prometna obvestila. Tako se lahko voznik že pripravi in prepreči možnost trčenja. Še vedno premalo ljudi upošteva signalizacijo, še poudarja. "Zatorej, če se pred tunelom prižge rdeča luč, se moramo ustaviti, ne pa debelo gledati in peljati mimo," zaključuje.

Vse predloge in ugotovitve, vključno s pobudami glede sprememb pri podeljevanju vozniških dovoljenj, glede spremembe zakonodaje in glede preventivnih programov bodo posredovali pristojni agenciji in ministrstvom. "Naj vsak naredi vse kar zmore. Ko ti pripelje nasproti, ni več veliko maneverskega prostora. To je previsoka cena za slehernega izmed nas," je ob koncu še dejal Štaba.