Nasilna mladina

Pretresljivi posnetek brutalnega nasilja med slovenskimi osnovnošolci, ki se je pojavil na internetu, zdaj preiskujejo kriminalisti. Ti so avtorja posnetka, prav tako mladoletnika, že našli.

"V tem primeru smo prijavo dobili, zato ukrepamo v skladu z zakonodajo tako kot v podobnih primerih, kjer gre za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje", pravi Tatjana Mušič z ministrstva za notranje zadeve.

Da je nasilje med otroki velik problem, potrjujejo tudi podatki slovenskega Unicefa, po katerih naj bi imela četrtina otrok izkušnje z nasiljem med vrstniki.

V Sloveniji je lani policija preiskovala približno 10 podobnih primerov. O posnetkih jo obveščajo šole in starši, največkrat otroci, ki so trpinčeni.

"Prav je, da smo na posnetek opozorjeni, zato ker ni nujno, da ga najdemo sami. Ni nujno, da gre za kaznivo dejanje, posnetki so različni, med njimi so avtentični, posneta realna situacija, lahko pa so posnetki, igrani, režirani," še dodaja Marušičeva.

Ali nasilje narašča?

Čeprav je občutek drugačen, pa naj nasilja, po pripovedovanju strokovnjakov, ne bi bilo veliko več kot pred leti.

"Predvsem imamo danes več mehanizmov za odkrivanje, se pravi, da je bilo nasilje v preteklosti prikrito. Ne bi rekla, da je danes bolj kruto kot je bilo", pravi Maja Vojnovič z Unicefa.

Po raziskavah o medvrstniškem nasilju, ki so jih sredi 90 let opravili pri nas, naj bi bilo nasilju izpostavljenih od 7 do 25 odstotkov otrok.

"Iz teh raziskav se kaže, da je več fantov, čez 80 odstotkov vpletenih v tovrstno nasilje in da se največ nasilja dogaja v starostni skupini med 12 in 16 let . Izraz booling ne vsebuje samo psihičnega nasilja, pač pa tudi verbalno, psihično in socialno. Bi pa opozorila, da so odrasli veliko bolj pozorni na fizično, hujše nasilje", dodaja Vojnovičeva.

Pomembno je spregovoriti

V slovenskih šolah je torej precej nasilja, pomembno pa je, da se o njem čimveč govori. Vedno več staršev, učiteljev in tudi samih otrok je svojih izkušnjah pripravljeno na glas spregovoriti.

Že v prvem razredu se dogaja: na eni od ljubljanskih osnovnih šol so fanta vrstniki zbrcali v mednožje, ker se ni več želel igrati v, kot kaže, ne tako nedolžni družbi šestletnikov. Starši so fanta prepisali na drugo osnovno šolo. Mati prav tako prvošolca, pa pravi, da nasilje tudi med tistimi mlajšimi ni nič nenavadnega.

Družba je iz leto v leto agresivnejša in s tem tudi otroci, pove ravnatelj OŠ Majde Vrhovnik, Oton Kavčič. Šolarji so glasnejši, nemirnejši, bolj direktni, neprimerni izrazi pa so vsakdanjost.

"Moja praksa je taka, da so nasilni otroci običajno posamezniki, da se s temi posamezniki dela, najprej šolska svetovalna služba, učitelji, jaz kot ravnatelj, s starši, če pa še to ne pomaga, običajno vključimo starše celotnega razreda, da potem vsi družno poskušamo pritiskat na takšnega otroka", dodaja Kavčič.

Lahko država prepreči nasilje?

Na ministrstvu se opravičujejo - od države je težko pričakovati, da bi preprečila nasilje, in prav zdaj naj bi spremenili zakon, ki bo učiteljem dal več moči.

"Sedaj bo imela šola veliko večjo neodvisnost pri izrekanju kazni. Šele ko ima nekdo možnost, da realno izreče neko kazen, takrat ima šele spoštovanje in to bomo sedaj uvedli", pravi šolski minister Milan Zver.

O prepovedi mobilnih telefonov v šoli, zaradi takšnih primerov, pa minister Zver pravi, da morajo za to poskrbeti šole oziroma učitelji sami, in da bi bilo neprimerno, če bi takšno normo določili na ministrstvu.