Raščan: Janša je bil politični obraz leta

Sindikat novinarjev Slovenije (SNS) je zoper lastnika in direktorja Dela Revij Mateja Raščana podal domnevo storitve kaznivega dejanja in pristojne organe pozval k ukrepanju, je danes dejal predsednik sindikata Iztok Jurančič.

Prvi mož SNS je pojasnil, da je sindikat preučil poslovna poročila družb Monera in Delo Revije. Pri tem je zaznal utemeljen sum storitve kaznivih dejanj zlorabe položaja, malomarnega poslovanja in oškodovanja Dela Revij, ki jih Raščan obvladuje prek Monere.

Jurančič je menil, da so v zgodbi Dela Revij odpovedali vsi nadzorni mehanizmi. Nadzor je umanjkal nad poslovanjem Raščanovih družb, poleg tega pa obstajajo močni indici, da je bil neustrezen tudi notranji nadzor največje banke upnice Dela Revij Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), je opozoril. Za odobritev posojila NKBM Raščanu po njegovem mnenju ni bilo nobenih argumentov, saj Raščan ni dosegal notranjih meril, ki jih banka sicer upošteva pri izdajanju posojil.

Da vse poti vodijo k NKBM, je poudaril tudi član upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije Mario Belovič. Po njegovem prepričanju je namreč tista, ki ima v rokah vse odgovore, banka. Ker je Raščanovo podjetje insolvenčno že več mesecev, bi banke upnice lahko ustanovile konzorcij, v okviru katerega bi pripravile načrt sanacije; ena od rešitev pa je tudi konverzacija dolgov v lastniške deleže, je navedel Belovič.

Sredojevićeva: Bili so vsebinski politični pritiski

Zaradi vse bolj negotove usode Dela Revij, ki je nastala zaradi Raščanovega prevzema, sodelavci edicij največje slovenske revijalne družbe od države zahtevajo, da spremeni "plenilsko zakonodajo" in zagotovi učinkovitost svojih institucij, pa je navedla odgovorna urednica Jane Melita Berzelak.

Kot je tudi povedala, jim je vodstvo podjetja zagotovilo, da bodo revije odslej izhajale redno oz. da bo vse znano pred prihodnjim četrtkom, "a je nemogoče resno kar koli napovedati". Obljub je bilo namreč po njenih besedah danih že ogromno, a se niso uresničile. Ne glede na to, kaj se bo zgodilo, bodo v prihodnje trpeli vsebina, naklada in dobiček, ki so bili sedaj dobri, je napovedala.

Glavna in odgovorna urednica revije Anja Marjana Ogorevc Žgalin je ob tem spomnila, da imajo edicije Dela Revij glede na nacionalno raziskavo branosti milijon bralcev. Uredniki edicij so v tej luči poudarili še, da so od bralcev dobili številna pisma podpore in da so bili bralci pripravljeni celo na protest.

Razmere, v katerih trenutno delajo novinarji in uredniki Dela Revij, so po besedah Ogorevc Žgalinove nevzdržne. Kljub drugačnim obljubam vodstva družbe honorarni sodelavci na plačilo čakajo že od marca, zaposleni pa še vedno niso dobili poravnanih socialnih prispevkov, je navedla in dodala, da pogoji za delo še vedno niso izpolnjeni – ni pisemskih ovojnic, črnila za tiskalnike, težave so s službenimi telefoni, interno pošto, gorivo za službeno pot si morajo plačevati sami.

Sicer so zaposleni in honorarni sodelavci Dela Revij tako dolgo z javnim odzivom čakali zato, ker edicijam niso želeli povzročiti dodatne škode, je dejala Berzelakova.

Odgovorna urednica revije Obrazi Gordana Sredojević je medtem poudarila, da se problemi Dela Revij niso začeli pred kratkim, temveč takoj po prihodu Raščana na funkcijo. Zatrdila je, da je nemudoma prišlo do vsebinskih političnih pritiskov in da je direktor očitno na ta način kompenziral svoje posle. Kot primer za to je navedla predvolilno umestitev prvaka SDS Janeza Janše na naslovnico Obrazov.

Raščan: Če so pritiski bili, zakaj ni ukrepala?

Raščan se je na ta očitek že odzval. "Glede na to, da preživljamo težke čase, me čustvene reakcije ljudi ne presenečajo. Predvsem pa me ne preseneča, da se je izjava zgodila ravno zdaj in s kakšnim namenom. V konkretnem primeru absolutno zanikam pritiske na urednico, če bi do pritiskov prišlo, pa bi kot odgovorna urednica morala že takrat ukrepati," je zapisal.

Kot je spomnil, je šlo v primeru Janše za politični obraz leta oz. dogodek, zasnovan na oceni, da je zanimiv za bralce. "In če je pritisk to, da damo politikom priložnost, da naredijo nekaj dobrodelnega, potem je to pritisk. Vsekakor pa dejanje govori samo zase," je sklenil.

Anja, Naša žena in Smrklja znova v prodaji

Na prodajne police naj bi danes z zamudo vendarle prišle tri edicije Dela Revij, in sicer Anja, Naša žena in Smrklja. Po zagotovilih vodstva te največje slovenske revijalne družbe bodo v petek izšli še Jana, Lady, Stop, Obrazi, Kih in Lady križanke.

STA sicer poroča, da so na prodajnih policah vse tri edicije, vendar smo preverili v trafiki, kjer so imeli le Našo ženo in Smrkljo, ne pa tudi Anje. Po navedbah prodajalca so sicer naročeni tudi na Anjo. Ta bi sicer morala biti na prodajnih policah že pretekli petek, Naša žena in Smrklja pa minuli ponedeljek.

Kot so nam zagotovili v družbi Delo Revije, je tudi Anja zagotovo danes izšla, tudi naročniki naj bi dobili vse revije. Če na kakšnem prodajnem mestu vseh revij še ni, naj bi šlo za zamudo v distribuciji.

Sindikalna predstavnica družbe Alma Sedlar je sicer za danes sklicala novinarsko konferenco, ker naj bi bilo stanje v uredništvih nevzdržno in negotovo. Na Raščana je posredovala javno pismo, v katerem ga je v imenu sodelavcev pozvala, naj pojasni, kakšne so njihove nadaljnje delovne obveznosti oz. ali naj v uredništvih ta teden sploh še pripravljajo nove izdaje revij.

NKBM je sicer pretekli teden zaradi neporavnanih terjatev za 11. avgust objavila javno dražbo za prodajo zastavljenih znamk v lasti Dela Revij. Vse znamke se prodajajo zgolj v paketu, z izklicno ceno 10,14 milijona evrov.

Raščan je pretekli teden ustanovil tudi novo podjetje Rašica Invest, ki je ustanovljeno z minimalnim ustanovnim kapitalom 7500 evrov. Njegov edini lastnik je Invalidsko podjetje za proizvodnjo in trgovino Rašica Point, ki je v lasti Raščanovega podjetja Monera.

Prek Monere, ki je ostala brez delujočega transakcijskega računa, Raščan tudi obvladuje največjo slovensko revijalno družbo.

V družbi Delo Revije, ki ima 68 zaposlenih, so tudi po objavi dražbe zatrjevali, da so njihove glavne aktivnosti usmerjene v pripravo dokumentacije za začetek prisilne poravnave, s pomočjo katere si lahko zagotovijo uspešno sanacijo in omogočijo nemoteno delovanje v prihodnje. Načrt finančnega prestrukturiranja družbe naj bi bil po navedbah družbe v zaključni fazi.

Družba Delo Revije ima medtem vse bančne račune blokirane že od konca junija. V težavah se je znašla, ko je Raščan po končanem prevzemu nanjo prenesel za več kot 30 milijonov evrov posojil, ki so močno obremenila njeno poslovanje. Delo Revije morajo namreč zaradi tega praktično ves denarni tok namenjati za plačilo obresti.