Svetovni mediji so se razpisali: 'Sladek kruh z orehi', ki je boljši od Trumpovih zrezkov

Ameriška prva dama Melania Trump in papež Frančišek sta se v sredo na srečanju pošalila na račun prehranjevalnih navad ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Zmeda, ki je nastala glede vprašanja, ali sta se pogovarjala o pici ali slovenski potici, je odmevala v svetovnih medijih in sprožila splošno zanimanje za potico.

Ameriški časnik Washington Post je slovensko potico opisal kot "sladek kruh z orehi", za peko katerega je treba kar nekaj truda. Objavili so tudi recept za orehovo potico. Za nameček so k članku pripeli tudi tvit našega urednika Denisa Oštirja, ki je postregel s statistiko Googlovih iskanj v ZDA. Ta jasno kaže na nenaden poskok zanimanja za potico oziroma potizzo.

Vanity Fair: Videti je bolj okusno kot zapečen zrezek in krompir, ki ju običajno obeduje Trump

Revija Vanity Fair pa je ocenila, da je potica videti okusnejša kot zapečen zrezek in krompir, ki ju običajno obeduje Trump.

Po Guardianovem poročanju se potica na mizah Slovencev najpogosteje znajde ob veliki noči in božiču, papež Frančišek pa je njen velik ljubitelj. Kot je pojasnil vatikanski tiskovni predstavnik, papež na srečanjih s Slovenci vedno omeni potico. Potico je v 16. stoletju v svojih zapisih omenil Primož Trubar in je pomemben del slovenske zgodovine, dvakrat se je že znašla tudi na slovenskih znamkah, je še poročal britanski Guardian.

Huffington Post postregel z receptorm in fotogalerijo

Huffington Post je svoje bralce napotil k receptu za potico na spletni strani New York Timesa, v fotogaleriji pa objavil obsežno zbirko fotografij potic z Instagrama slovenskih navdušencev nad kulinariko in fotografijo. Poleg orehovega sta Huffington Post in revija People omenila še makov, pehtranov, lešnikov, čokoladni in medeni nadev za potico. Fotografijo makove potice pa je ob receptu za orehovo objavil še The West Australian, ki je še izbrskal ime "orehnjača".

Mashable pa je objavil zbirko tvitov, v katerih so se uporabniki šalili na račun Trumpa in potice, v prispevku pa so se hudomušno spraševali, ali se je z vprašanjem papež pošalil na račun Trumpove teže.

O slovenski potici so poročali še številni drugi mediji, kot so časnik Independent, revija Time in televizija Fox News.

Bomo potico zaščitili?

Slovenska potica bo zaščitena kot zajamčena tradicionalna posebnost. To pomeni, da proizvodnja ne bo geografsko omejena, zaščitena pa bo receptura, postopek proizvodnje ali sestavine. Glavno vlogo pri usklajevanju receptur in nadevov je prevzela kmetijsko gozdarska zbornica.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je namreč v sodelovanju z gospodarsko in obrtno zbornico Slovenije že organizirala več internih ocenjevanj potic, katerih cilj je bil v prvi vrsti uskladiti optimalno recepturo za pripravo testa za potice ter za nadeve.

Dogovorjene recepture so preizkusili tudi v različnih obratih. Na podlagi testiranj so dogovorili enotno recepturo za testo, odločili pa so se tudi, da se potico zaščiti kot zajamčeno tradicionalno posebnost. To pomeni, da bosta zaščitena receptura in postopek, medtem ko sama proizvodnja ne bo geografsko omejena.

Zaščitena bo z različnimi nadevi

Obenem so se dogovorili, da bo potica zaščitena s petimi nadevi, in sicer orehovim, orehovim z rozinami, rozinovim, pehtranovim in pehtranovim s skuto, proizvajalci iz vzhodne Slovenije pa so pred kratkim predlagali še makov nadev.

Kmetijsko ministrstvo sicer uradno vloge za zaščito slovenske potice še ni prejelo.

Postopek zaščite se sicer začne na podlagi vloge vlagatelja, ki mora med drugim vsebovati t.i. specifikacijo, v kateri je opisan postopek proizvodnje, surovine, nadevi, itd., hkrati pa mora specifikacija vsebovati tudi dokazila o uporabi imena Slovenska potica.

Ministrstvo potem specifikacijo objavi na svojih spletnih straneh, hkrati pa jo v pregled in mnenje pošlje tudi drugim institucijam, kot so ministrstvo za zdravje in uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Specifikacija je na spletnih straneh objavljena 30 dni in v tem času lahko fizične ali osebe s pravnim interesom, podajo pripombe na predlagano specifikacijo.

Morebitne pripombe in predlog specifikacij obravnavajo tudi strokovne komisije, katerih člani so slovenski strokovnjaki za posamezna področja (npr. za meso, mleko, sol, olja, zelenjavo, žita, pekarske izdelke).

Po mnenju strokovne komisije ministrstvo prehodno zaščiti kmetijski pridelek ali živilo in potrdi specifikacijo, v kateri so predpisani pogoji, ki jih mora kmetijski pridelek ali živilo izpolnjevati, da se lahko označi z zaščitenim imenom.

Vsi proizvajalci, ki želijo svoje proizvode označevati z zaščitenim imenom, se morajo predhodno certificirati. V primeru, da je proizvodnja pri posameznem proizvajalcu skladna s specifikacijo, certifikacijski organ izda certifikat, ki je dokaz, da je proizvod, ki uporablja zaščiteno ime, res avtentičen. Proizvajalci morajo certifikate obnavljati enkrat letno.

Ministrstvo mora vloge za prehodno nacionalno zaščitene proizvode posredovati še v presojo Evropski komisiji za registracijo na ravni EU. Komisija pregleda posredovano vlogo, če ta ni popolna, državo vlagateljico pozove k dopolnitvi.

Ko je vloga popolna, komisija v uradnem listu EU objavi povzetek vloge za registracijo kmetijskega pridelka ali živila na evropski ravni. Ostale države lahko v roku treh mesecev od objave podajo utemeljeni ugovor na vlogo. Če komisija ne prejme pripomb na vlogo, v uradnem listu EU objavi registracijo kmetijskega pridelka ali živila, ob morebitnih pripombah na vlogo pa državo vlagateljico in države, ki so ugovarjale pozove, da dosežejo dogovor. Če ta ni dosežen, o vlogi ponovno odloča komisija.

Slovenija je doslej kot zajamčeno tradicionalno posebnost zaščitila prekmursko gibanico, idrijske žlikrofe in belokranjsko pogačo.