V zdravilu za čebele odkrili prepovedane kemikalije, oporečna kar tretjina slovenskega medu

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je objavila poročilo o posebnem nadzoru nad proizvodnjo, prometom in uporabo pripravkov za zatiranje varoj v letu 2015. V poročilu so navedli, da so zaradi ugotovitev kazensko ovadili podjetje Apis M&D, in sicer zaradi suma storitve kaznivega dejanja goljufije oziroma preslepitve kupcev. Prav tako so na pristojno sodišče podali obdolžilni predlog zoper to pravno osebo in odgovorno osebo pravne osebe zaradi dajanja neregistriranega zdravila v promet, zaradi neizpolnjevanja pogojev za promet z zdravili, zaradi uvoza učinkovine brez vpisa v register uvoznikov učinkovin, zaradi neupoštevanja prepovedi dajanja na trg in uporabe določenih substanc, ki nimajo dovoljenja.

Izdelovali in prodajali 'naravne' pripravke za zatiranje varoje, ki so bili polni nevarnih kemikalij

V posebnem nadzoru je uprava ugotovila, da podjetje Apsi M&D prodaja pripravke za zatiranje parazita varroa destructor pri čebelah. Nadzor so začeli že leta 2014, uradni veterinarji pa so se poslužili zelo različnih metod, tudi delo 'pod krinko'. Posebna skupina uradnih veterinarjev je do pomladi 2015 pridobila dovolj podatkov, da je ugotovila lokacije proizvodnje, način naročanja pripravkov, način distribucije in način plačevanja naročenih zdravil. Junija 2015 so uradni veterinarji v skladu z zakonom o inšpekcijskem nadzoru v podjetju Apis M&D opravili navidezni nakup pripravka 'kartonske paličice za odstranjevanje varroe'. Paličice so bile zapakirane v aluminijasti ovoj in priložena so jim bila navodila. V navodilih je bil podrobno opisan potek zdravljenja ter navedeno, da je zdravilo narejeno na podlagi rastlinskega alkaloida.

Palčke, ki jih je UVHVVR pridobila z navideznim nakupom, so bile analizirane v nacionalnem referenčnem laboratoriju, analiza pa je pokazala, da so bile v vzorcu kartonskih paličk ugotovljene aktivne snovi z insekticidnim učinkom amitraz, klorfenvinfos ter rotenon. Analiza je pokazala, da so palčke vsebovale kar tri učinkovine, ki imajo insekticidno delovanje, registrirana zdravila za zdravljenje varoe pa lahko vsebujejo samo eno, in sicer amitraz. Izmed ugotovljenih snovi je samo amitraz farmakološko aktivna snov, ki je dovoljena za uporabo v preparatih za zdravljenje čebel, uporaba rotenona in klorfenvinfosa za namen zdravljenja v EU kot drugod po svetu pa ni dovoljena.

Podjetje Apis je zavajalo kupce, saj je bilo v priloženem navodilu navedeno, da gre za zdravilo na osnovi rastlinskega alkaloida pripravljenega iz tropske rastline. Navodilo tako neposredno napeljuje kupca, da gre za naravno snov in posledično naravno - nekemično - zatiranje zajedavca, še navajajo na upravi.

Med hišno preiskavo odkrili priročen laboratorij

16. julija letos so opravili hišno preiskavo v poslovnih prostorih pravne osebe na Vrhniki na Opekarski cesti 16. Ob hišni preiskavi je bil na jugozahodnem delu objekta najden priročni laboratorij za proizvodnjo zdravil proti varoji. V prostoru je bila najdena tudi velika količina praznih, že porabljenih ter polnih originalnih in sekundarnih embalažnih enot fitofarmacevtskih sredstev, katerih aktivne substance amitraz, klorfenvinfos, tefrozin ter rotenon so bile v ustreznih razmerjih in količinah uporabljene za proizvodnjo zdravil v obliki kartonskih trakov dimenzije 22,5 x 4,2 cm, ki so bili nosilci učinkovin. Z analizo trakov so ugotovili, da tako imenovano naravno zdravilo sploh ni vsebovalo učinkovine rotenon, ampak izključno sintetična kemična sredstva, prav tako so ugotovili, da analiziran preparat poleg 'učinkovin' vsebuje tudi veliko snovi, ki so posledica neustrezne proizvodnje ali pakiranja. To so snovi, ki lahko imajo posledično negativni vpliv na uporabnika zdravil in tudi varnost živila.

Pamitraz, ki je prepovedan v Sloveniji, nelegalno uvozili iz Turčije

Preiskovalci so pri hišni preiskavi našli tudi fitofarmacevtsko sredstvo pamitraz, katerega aktivna substanca amitraz se je uporabljala za izdelavo zdravil proti varoji. Fitofarmacevtsko sredstvo je bilo uvoženo iz Turčije, sredstvo pa je bilo v EU vneseno nelegalno. Pamitraz namreč ni na seznamu registriranih fitofarmacevtskih sredstev, ki imajo dovoljenje za uporabo v Sloveniji. Poleg navedenega sredstva, ki je v EU nedovoljeno, je bilo ugotovljenih več sredstev, v večini primerov fitoframacevtskih sredstev, ki so se uporabljale za izdelavo zdravila. V vseh primerih gre za v EU prepovedana fitofarmacevtska sredstva, posledično to pomeni, da je večini sredstev že potekel rok uporabe, glede nato, da se v EU za ta namen rabe ne smejo uporabljati.

Sledili pošiljkam do čebelarjev

Da bi ugotovili obseg pretekle proizvodnje in prometa s pripravki, je uprava podatke pridobila od pošte in podjetja za kurirsko in paketno distribucijo iz Ljubljane. Na osnovi podatkov o odpremi pošiljk z odkupnino v letih 2013, 2014 in 2015 za Apis M&D in z njo povezanih oseb na različnih naslovih so ugotovili, da so Apis in povezane druužbe prek kurirske službe v omenjenih letih odposlale 2147 poštnih pošiljk z odkupnino na različne naslove v Sloveniji. Skupna vrednost pošiljk je znašala 124.878 evrov. Preko Pošte Slovenije pa so povezane osebe ter pravna oseba Apis M&D v istem obdobju odposlali 327 pošiljk v skupni vrednosti 12.367 evrov. Na upravi opozarjajo, da to predstavlja manjši del distribucije zdravil, ki je sicer po večini potekala preko posameznikov verjetno tudi članov čebelarskih društev.

Pripravki vplivali tudi na med in satovje

Uprava je preverila, kako je to nelegalno zdravilo vplivalo na med in varnost potrošnikov. Avgusta letos je zato izvedla poseben nadzor z namenom ugotavljanja ostankov aktivnih in pomožnih snovi v vosku in medu, in sicer pri čebelarjih, pri katerih je bil na podlagi seznama prejetih pošiljk postavljen utemeljen sum, da so prejemali in uporabljali te preparate. Analize so opravili pri 20 čebelarjih. Poudarek je bil na pregledu evidenc zdravljenja čebel in vpisih v dnevnik veterinarskih pregledov ter na podatkih o zamenjavi satnic, prav tako so odvzeli vzorce medu ter satja z medom.

Zaskrbljujoči rezultati vzorčenja:

V okviru nadzora je bilo odvzetih 20 vzorcev medu ter 21 vzorcev satja z medom. Pri posameznem čebelarju je bil odvzet vzorec medu, ki je bil namenjen na trg, ter vzorec satja z medom iz čebelnjaka.

Prisotnost ostankov aktivnih substanc (amitraz in/ali klorfenvinfos) je bila ugotovljena v 10 vzorcih satja oz. skoraj polovici. V vzorcih satja, kjer so zaznali prisotnost aktivnih učinkovin, se je naknadno opravila tudi analiza medu iz satja, kjer so v 60 odstotkih (6 primerih) ugotovili ostanke amitraza, vendar vrednosti niso presegale mejhnih vrednosti. V 5 primerih (25 odstotkov) vzorcev medu, ki je bil namenjen na trg, so prav tako zaznali prisotnost substance amitraz, vendar je bila v vseh 5 primerih ugotovljena vrednost pod mejno vrednostjo varnosti živila. Na osnovi teh ugotovitev je bilo nedvoumno dokazano, da aktivne snovi prehajajo iz satja v med.

Pri čebelarjih ugotovili cel kup nepravilnosti

Kar v 65 odstotkih čebelarji niso vodili dnevnika veterinarskih posegov skladno s predpisi, v 40 odstotkih (8 primerih) pa je bilo ugotovljeno, da so se čebelarji za zdravljenje čebel posluževali sredstev, ki niso registrirana na območju Slovenije.

- Na osnovi opravljenih pregledov je bilo ugotovljeno, da čebelarji v velikem odstotku uporabljajo preparate za zdravljenje varoe pri čebelah, ki niso registrirani za zdravljenje čebel.

- Ugotovljeni so bili ostanki aktivnih učinkovin tako v medu kot v satju, vendar je bilo ugotovljeno, da količine ostankov v medu ne predstavljajo tveganja za zdravje potrošnikov.

- Ugotovljeno je bilo, da izdelki medu s satjem, ki se pojavljajo na trgu, lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, saj bi ostanki klorfenvinfosa (aktivna učinkovina, ki se uporablja kot pesticid) v satju lahko prešli tudi v telo, v kolikor bi posameznik zaužil nekaj tega satja skupaj z medom s tovrstnimi izdelki.

- Uporaba preparatov za zdravljenje, ki niso izdelani na način, ki bi zagotavljal njihovo ustreznost oz. je vsebina aktivnih kot tudi pomožnih učinkovin neznana, lahko predstavlja potencialno tveganje za potrošnika s stališča zauživanja medu čebel, ki so bila zdravljenja s tovrstnimi preparati.

- Uporaba neregistriranih pripravkov in uporaba tehničnih kemikalij je tveganje za številne ostanke snovi v vosku in medu, ki jih z običajnimi laboratorijskimi analizami ni mogoče ugotoviti, ali pa jih je težko ugotoviti. Zato uživanje medu, ki izvira iz tistih čebelnjakov, kjer čebelarji uporabljajo kemična sredstva, pa ta niso registrirana, lahko predstavlja tveganje za zdravje ljudi.

Pomanjkljivo osveščanje in izobraževanje čebelarjev

Uprava je opozorila, da čebelarji ne dobijo točnih informacij o načinih zatiranja varoje s kemičnimi sredstvi niti na izobraževanjih v okviru Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Prav tako niti na spletni strani nevladnega združenja čebelarjev (Čebelarska zveza Slovenije) ni bilo najti jasnega in nedvoumnega sporočila, da naj čebelarji uporabljajo pri zatiranju varoje s kemičnimi sredstvi samo registrirane pripravke na način, kot jih priporoča proizvajalec. "Potrebno je informirati čebelarje, kaj pomeni uporaba neregistriranih, nepregledanih sredstev za zatiranje varoe v smislu tveganja za čebelarje, ki ta sredstva uporabljajo, kot tudi tveganje za ljudi, v kolikor se ostanki teh snovi pojavijo v medu in njegovih izdelkih," še navajajo.