Kmetijski minister Dejan Židan je danes v Bruslju poudaril, da bi napačna odločitev Evropske komisije o teranu lahko vplivala na celoten sistem geografskih zaščit v EU. Kmetijski ministri EU so namreč na zahtevo Slovenije obravnavali vprašanje pristojnosti Evropske komisije pri sprejemanju zakonodaje v obliki delegiranega akta za odobritev izjeme od pravil za zaščitene označbe porekla za vina, konkretno v primeru vina teran.
Slovenski minister je opozoril, da Slovenija nasprotuje nameri komisije, da s takim postopkom podeli novo izjemo, ker bi s tem bistveno presegla delegirana pooblastila zakonodajalca, so še zapisali na ministrstvu za kmetijstvo v sporočilu za javnost.
Izjeme da, a ne z delegiranim aktom
Slovenija je Svet EU zato pozvala, naj preuči, ali bi komisija s sprejetjem delegiranega akta, torej s terciarnim aktom, posegla v pristojnosti Sveta EU kot zakonodajalca in v suverene pravice članic, ko gre za pogajanja o pravicah, ki jih zadevajo.
Židan je v razpravi dejal, da morajo biti članice pozorne na način postopanja Evropske komisije, ker ustvarja presedan, na podlagi katerega bi lahko komisija enostransko posegala v obstoječe zaščite označb vin, in to z veljavnostjo za nazaj.
Slovenija po ministrovih besedah od Evropske komisije kot varuhinje pravnega reda EU pričakuje, da spoštuje obstoječi pravni red, vključno s spoštovanjem obstoječih postopkov, ter da nastopa v odnosu do vsake članice 'v dobri veri'.
V povezavi z argumentom komisije, da je odobrenih že 53 podobnih izjem, vključno za Slovenijo v primeru burgundca in frankinje, je Židan dejal, da tega Slovenija ne zanika, je pa pomembno izpostaviti, da pri teh izjemah nazivi za sorte niso povsem identični z imeni zaščitenih označb porekla kot v primeru terana.
Bistvena razlika po ministrovih besedah je zlasti v postopku pridobitve izjeme. Vseh navedenih 53 izjem je bilo sprejetih v okviru predpristopnih ali mednarodnih pogajanj, ne z uporabo delegiranega akta, kot namerava komisija to urediti v primeru terana.
Židan predstavil ekonomske posledice napačne odločitve
Slovenija meni, da bi v skladu z obstoječimi pravili moralo biti vprašanje zaščite terana obravnavano v okviru pristopnih pogajanj, podobno kot na primer tokaj ali prošek. Židan je v razpravi še izpostavil, da Slovenija ni bila obveščena, da je zaščita terana odprto vprašanje.
Poleg tega je slovenski minister danes v Bruslju predstavil značilnosti terana in ekonomske posledice, če bi bila dodeljena izjema pri označevanju v sosednji državi. Poudaril je, da je vsebinski in politični vidik predstavil zgolj zato, da bodo druge članice razumele poseben pomen terana za Slovenijo.
Na koncu je Židan kolege pozval k premisleku. "Želim vas pozvati, da razmislite, kako bi tak postopek lahko vplival na vaše zaščitene označbe porekla in širše na celoten sistem geografskih zaščit. Da razmislite o pristojnostih komisije, ki lahko v skladu z Lizbonsko pogodbo z delegiranimi akti ureja le nebistvene in politično manj pomembne zadeve," je sklenil.
Evropska komisija o teranu jutri
A očitno neuspešno. Evropska komisija bo kljub slovenskim pomislekom uresničila svoje načrte in jutri sprožila postopek za dodelitev izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran.
Kljub temu Židan ocenjuje, da je cilj Slovenije dosežen. "Želeli smo ostale države informirati, da morajo biti pozorne na pravno plat zadeve glede delegiranih aktov in iskanja rešitev preko delegiranih aktov. Ocenjujem, da smo cilj dosegli," je dejal.
"Moram reči, tako so mi tudi povedali prisotni, da že dolgo ni bilo takšne tišine med govorom katerega ministra. Vse delegacije, ki so bile prisotne, so izjemno natančno prisluhnile argumentom Slovenije," je še povedal minister.
Slovenija je z argumenti po Židanovih besedah očitno korak pred komisijo. K temu je minister dodal, da mu je danes marsikateri predstavnik druge članice svetoval, naj Slovenija izkoristi vse pravne možnosti in se pripravi tudi na Luksemburg.
KOMENTARJI (56)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.