'Namesto 'stika' bi moral biti izhod'

SVET na Kanalu A je prvi objavil dokument z naslovom Pobuda za sklenitev sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o reševanju spora, ki v najpomembnejših točkah predvideva vrnitev stanja na dan 25. junij 1991, načelo pravičnosti, stik Slovenije z odprtim morjem, pet arbitrov in arbitražno odločitev najpozneje v petih letih.

Prodekan Evropske pravne fakultete v Novi Gorici Miha Pogačnik, ki je tudi nekdanji predsednik slovensko-hrvaške komisije pravnih strokovnjakov za reševanje mejnega vprašanja, je za 24ur.com opozoril, da je v mednarodnem pravu več pravičnosti. ''Če bi Slovenija želela, da arbitražno sodišče razsoja po načelu zunanje pravičnosti (ex aequo et bono), bi moralo biti to v arbitražnem sporazumu izrecno napisano. Vprašanje pa je, ali je to načelo za Slovenijo dobro ali slabo, izmislili so si ga politiki, ne mednarodni pravniki.''

Večjo težavo vidi v formulaciji stika z odprtim morjem. ''Omenjati zgolj neki 'stik' ne pomeni nujno, da bi Slovenija lahko potrdila teritorialni izhod v mednarodne vode. Če ostaja formulacija samo kot 'stik z odprtim morjem', potem ni najboljša, ker ni napisano, da gre dejansko za teritorialno povezavo. Beseda 'stik' ni zadostna, temveč je treba govoriti o izhodu oziroma o teritorialnem izhodu na odprto morje. 'Stik' pa je lahko kar koli, lahko gre samo za neke plovne pravice. Lahko tudi ne pomeni prehoda ali pa izhoda. Stik je lahko teoretično v samo eni sami točki, ladja pa čez točko ne more pluti. Dikcija je premalo natančna in po mojem mnenju za Slovenijo slaba.''

Glede števila petih arbitrov meni, da ''je povsem razumno in primerno''. Prav tako so dobrodošli vzvodi, če se Slovenija in Hrvaška glede treh skupnih v roku ne bi mogli zediniti. V takem primeru bi jih namreč izbral predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu. Pobuda sicer predvideva, da predsednika in dva člana arbitražnega sodišča imenujeta obe državi sporazumno, nato pa še vsaka po enega.

Dober datum za začetek?

V času Socialistične Federativne Republike Jugoslavije (SFRJ) je imel Piranski zaliv status notranjih morskih voda. S pobudo za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o reševanju spora se vračamo v stanje na 25. junij 1991. Meja na kopnem je bila teoretično določena, vendar ne v naravi, medtem ko je treba morsko mejo šele določiti. Omenjeni sta načeli status quo in uti possidetis, torej kdo, kje in kako je dejansko posredoval in na drug način izvajal nadzor nad morskim ali kopenskim območjem. Načeli sta po mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov v prid Sloveniji, ki je v času vojne branila celoten Piranski zaliv. Tudi Pogačnik meni, da je datum 25. junij 1991 za Slovenijo dober.

Dobrososedski odnosi so namen arbitraže

Sodišče, ki izda končno razsodbo, je v primeru dvoma edino pristojno za razlago arbitražnega sporazuma. Za določitev meje na kopnem in morju bodo upoštevana pravila in načela mednarodnega prava, za določitev stika Slovenije z odprtim morjem in režima pa bo uporabljeno ''mednarodno pravo, pravičnost in načelo dobrososedskih odnosov za dosego poštene in pravične odločitve, upoštevajoč vse relevantne okoliščine. Načelo dobrososedskih odnosov je načelo mednarodnega sosedskega prava. Tudi če ga ne bi zapisali, ga mora arbitražno sodišče upoštevati. Zato pač gremo na arbitražo, da bomo nekaj rešili, da bomo lahko živeli v dobrososedskih odnosih. To načelo je torej po mojem mnenju odveč,'' je pojasnil Pogačnik.

Slovenija in Hrvaška morata v pol leta po sprejetju razsodbe ukreniti vse potrebno za izvajanje sodbe, po potrebi tudi spremeniti zakonodajo, še piše v pobudi. Arbitri pa naj bi razsodili najpozneje v treh letih od začetka postopka. Pogačnik ocenuje, da lahko arbitraža odloči prej, zato je ''rok treh let pretiran in nepotrebno dolg''. Arbitraža pa v nobenem primeru ne more stopiti v veljavo, dokler arbitražni sporazum ni mednarodnopravno veljaven. ''Za mednarodno veljavo pa je potrebno: prvič oblikovanje sporazuma, nato parafiranje, da ga predstavniki vlade podpišejo in ga nato zakonodajni telesi (državni zbor in sabor) ratificirata,načeloma z dvotretjinsko večino vseh poslancev."

'Naj odloči politika in tudi sprejme odgovornost'

Glede napovedi referendumov je Pogačnik zadržan, saj reševanja tako zahtevnih vprašanj ne bi prepuščal ljudstvu na referendumu, temveč meni, da bi morala odgovornost za odločitev sprejeti vlada. Glede meje meni, da gre za preveč zapleteno vprašanje, glede morebitnega vstopa Hrvaške v Evropsko unijo pa se mu zdi sporno, da bi en narod dejansko odločal o usodi drugega. ''Ni najbolje, če ljudstvo sprašujete o stopnji zrelosti drugega ljudstva. Če pride do neugodnih razpletov, potem ne gre več za spor med dvema vladama ali parlamentoma, ki se lahko v nekaj letih pozabi, ampak imate zamero med dvema narodoma, ki lahko traja stoletja.''